»Pandemija nas je naučila, da je cepivo mogoče izdelati v letu dni«

V tem času pred petimi leti so kitajski strokovnjaki prvič izolirali genom virusa SARS-CoV-2, ki se ga je prijelo ime novi koronavirus. V manj kot dveh mesecih se je virus, zaradi katerega so ljudje zbolevali za covidom-19, razširil po vsem svetu, ukrepi za njegovo omejevanje pa so ustavili javno življenje, promet in gospodarstvo. Vstopili smo v novo realnost, ki je bila za vse nekaj povsem novega in je trajala mnogo dlje, kot smo si sprva predstavljali.

O začetkih pandemije covida-19, njenem obvladovanju, posledicah in prihodnosti smo se v glavni tržaški bolnišnici pogovarjali z epidemiologom zdravstvenega podjetja Asugi prof. Fabiom Barbonejem, ki je med pandemijo vodil krizni štab za območje FJK.

Zadnji januarski dan pred petimi leti so v Italiji potrdili prva dva primera novega koronavirusa. Kako se spominjate tistih dni?

Tiste dni je bilo vzdušje zelo sproščeno. Nekaj dni po prvih primerih novega koronavirusa v Italiji smo se različni strokovnjaki srečali v tržaškem avditoriju Revoltella. Dvorana je bila nabito polna, nihče ni nosil maske, debata je potekala v brezskrbnem duhu. Takrat nihče od nas ni vedel, kaj nas v resnici čaka. Epidemiologi smo sicer vedeli, kakšen je potencial bolezni, nismo pa vedeli, kaj točno pričakovati. Nekaj dni pozneje so epidemiološke številke začele strmo naraščati.

Kaj smo se naučili med pandemijo covida-19 ali kaj bi se morali naučiti, pa se nismo?

Naučili smo se, vsaj v Evropi, da moramo imeti na voljo dva tipa organizacije: tisto, ki hitro sledi epidemiološki sliki, in tisto, ki ocenjuje mutacije virusa. Na začetku smo sicer imeli kar nekaj težav, a na koncu je delovni proces stekel. Videli smo tudi, da je cepivo mogoče izdelati v relativno kratkem času, v letu dni. S tehnološkega vidika smo se med pandemijo veliko naučili.

Vas je presenetila hitrost širjenja virusa?

Ja in ne. Ne pozabimo, da je bila mobilnost ljudi pred izbruhom pandemije izjemno velika. Z nalezljivimi in nevarnimi virusi smo se epidemiologi ukvarjali že prej, na začetku 21. stoletja smo imeli sars, mers in druge viruse, a mobilnost ljudi je bila takrat manjša, zaradi česar smo lahko širjenje teh virusov zamejili.

Dobro se spominjam paradoksa, da so najnovejši podatki, ko so prišli v javnost, bili že stari.

Na začetku je bil virus veliko hitrejši od znanstvene stroke. S tem smo imeli kar nekaj težav. Eno od naših prvih vprašanj je bilo, če lahko asimptomatske osebe prenašajo virus. Hitrost je bila ključnega pomena pri obvladovanju pandemije covida-19, a centri za preventivo niso bili na to pripravljeni. Spremljanje okužb nam je na začetku zaradi pomanjkljive digitalizacije povzročalo veliko težav in ažurno poročanje o več tisoč okužbah dnevno je bil pravi podvig.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku