Palača in fotografski arhiv, ki pričata o zgodovini Trsta

Med sprehodom po Trstu je nemogoče ali vsaj zelo težko obiti veličastno palačo Gopčević, ki se v samem središču Terezijanske četrti zrcali v kanalu na Ponterošu in poudarja večkulturno dušo mesta. Vidni član tržaške srbske skupnosti črnogorskega rodu Spiridon Gopčević starejši (1815-1861), po katerem ta nosi ime (uradno sicer Gopcevich), jo je leta 1845 odkupil in razkošno preuredil tudi s ciljem, da bi že na prvi pogled sporočala njegov in družinski ugled. Uveljavljen ladjar in trgovec je nalogo zaupal arhitektu Giovanniju Berlamu, ki je poslopje med drugim dvignil za dve nadstropji, razširil glavno stopnišče in dodal neoklasicistične stebre ter druge elemente. Sanje niso trajale dolgo, v njej je živel le za krajši čas in jo je bil naposled prisiljen prodati, da bi se izognil propadu.

Zgodbo prestižne tržaške palače obnavlja razstava Občine Trst Dietro le quinte di Palazzo Gopcevich, ki bo v njenih pritličnih prostorih brezplačno na ogled do 7. aprila (od torka do nedelje med 10. in 17. uro). Njeno zgodovino in različne stanovalce opisujeta uvodna panoja s kar dolgo razlago v italijanskem in angleškem jeziku. V ospredju je drugače bogat arhiv fototeke tržaških mestnih muzejev, ki v palači Gopčević domuje od leta 2006 in se lahko ponaša s fondom približno treh milijonov fotografij. Nekateri opisi posameznih fotografij pa so pomanjkljivi in zavajajoči.

Številni posnetki pričajo o burni zgodovini Trsta in okolice, težkih trenutkih prve polovice 20. stoletja in podobi mesta, ki je danes ni več. Povečavi, ki krasita steni, nas denimo povedeta v čas, ko so lahko orjaške ladje plule po kanalu in segle skoraj do cerkve sv. Antona, ali ko so leta 1911 gradili ribarnico na tržaškem nabrežju.

Podoživeti je mogoče tudi razne prizore vsakdana v Trstu in njegovi okolici od polovice 19. stoletja do začetka 21. stoletja. Posebno zanimivi so stari fotografski aparati in oprema, ki dokazujejo, kako je bil nekoč postopek fotografiranja povsem drugačen od današnjega in se je postopoma vse bolj radikalno spreminjal.

Odgovorna za fototeko in knjižnico tržaških mestnih muzejev Claudia Colecchia, ki je uredila razstavo, je podrobneje prikazala zgodbo same fototeke, ki je uradno nastala leta 1908. Posamezne fotografije in zbirke pa so posamezniki začeli darovali že decembra 1882. Kustosinja se je poglobila v zgodbe tistih, ki so pripomogli k nastanku obsežnega arhiva, med katerimi izstopa fotograf Pietro Opiglia (1877-1948).

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.