Padec Berlinskega zidu, začetek svobode?

Padel je Berlinski zid, bil je začetek konca Sovjetske zveze, hladne vojne in ideoloških delitev. Lahko pa rečemo, da smo trideset let po tistem prelomnem 9. novembru 1989 res svobodnejši in močnejši? Predavatelji posveta ob trideseti obletnici padca Berlinskega zidu, ki ga je včeraj (soboto) v deželni palači na Velikem trgu priredila Dežela Furlanija - Julijska krajina, so si bili edini, da smo še kar daleč od idealne družbe.

Deželni odbornik Pierpaolo Roberti je uvodoma v imenu organizatorjev povedal, da so totalitarni komunistični režimi dokončno mrtvi, polnopravne svobode pa še nimamo. Bistveno je torej, da mladi vedo, kaj je pravzaprav pomenil padec Berlinskega zidu. Moderator posveta, novinar Fausto Biloslavo je še pristavil, da je bistveno o njem razpravljati v krajih, ki so zaradi ideoloških pregrad pretrpeli veliko hudega.

»Trst in Gorica sta bila svetova, ki jih je zasegel režim nečloveške ideologije. Ta se je danes spremenila in ima obraz protizahodnjaštva, protikapitalizma, egalitarizma, pretirane politične korektnosti in lažne dobrohotnosti,« je dejal profesor filozofije na tržaški univerzi in nekdanji direktor italijanskega kulturnega inštituta v Berlinu Renato Cristin »Sistem nadziranja državljanov v komunističnih režimih je bil tako kapilaren, kompleksen, maniahalen in zbirokratiziran do skrajnosti, da je privedel do samouničenja. Stalen nadzor ni imel kot cilj zagotovitve varnosti, njegov namen je bil v kontroli kot taki, sami na sebi,« je še razčlenil in opomnil, da brez »nürnberškega procesa« komunizmu bosta družbeni in moralni preporod še naprej nemogoča.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.