»Ovce so se z otroki umirile«

Na kmetiji Osel Berto v Cerovljah smo se z njenim lastnikom Andrejem Štoko ravnokar mudili v hlevu. Andrej nam je jel razlagati zgodovino kmetije in ovčereje na Krasu, v Istri in po Primorski. Zraven nas je vstaji stopicala šepava ovca. »Ta je med pašo po vsej verjetnosti nesrečno stopila v kako luknjo in si zvila nogo,« je razložil Andrej in pojasnil, da je bila ranjenka ovca Istrsko-Kraške pasme, ki jo na cerovski kmetiji dobesedno rešujejo pred izumrtjem. Kar naenkrat pa se je zaslišalo močno topotanje in meketanje. »Tukaj so! Prihajajo!« je vzkliknil Andrej in pokazal proti vhodu. Tedaj je v hlev pridrvelo 200 ovac, ki so pohitele do jasli s svežim senom. Takoj za njimi so pritekli otroci, ki so se v tistih dneh ravno mudili na didaktični kmetiji in začeli ovce božati, trepljati, te pa so še kar pridno žvečile seno. »Do nekaj let od tega se obiskovalci ovcam sploh niso mogli približati, saj so bile strahopetne. Odkar gostimo otroke pa so postale pravi hišni ljubljenčki. Kdaj pa kdaj se še oven, ki se ga sicer ne bi smelo božati, pusti počohati po vratu!«

Sprehajanje in jahanje osličkov, pobiranje jajc v kokošnjak, grabljenje sena in sirjenje ovčjega mleka. To je le nekaj tipično kmečkih opravil, ki jih v teh tednih in mesecih opravljajo otroci na didaktični kmetiji Osel Berto v Cerovljah, pod vodstvom Andreja Štoka. »Do zadnjega trenutka nismo poznali usode didaktične kmetije. Varnostne smernice za omejitev širjenja okužb z virusom so bile precej nejasne,« je priznal Andrej in dodal, da so kljub vem težavam kamp le uspeli zagnati, prav tako pa so napolnili vsa razpoložljiva mesta.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.