»Opomnik trpljenja, ponosa in boja za enakopravnost«

Spomenik štirim pokončnim borcem proti fašizmu na obrobju Trsta je opomnik trpljenja, ponosa in boja za enakopravnost. Spomenik, ki nas opominja, da se moramo – tudi s pomočjo zaključkov mešane italijansko-slovenske zgodovinske komisije – zoperstaviti populizmu in nestrpnosti. In na vrednotah evropske solidarnosti graditi mostove med nami.

Tako je podpredsednica slovenske vlade in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon pozvala množico, ki se je na nedeljsko popoldne zbrala na bazovski gmajni. Sončno vreme je privabilo številne udeležence spominskega pohoda in druge ljudi, ki so želeli počastiti Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča, ustreljene na tej gmajni 6. septembra 1930. Prišel je vrh slovenske diplomacije v Italiji z ambasadorjem v Rimu Matjažem Longarjem in generalnim konzulom Gregorjem Šucem, prišli so slovenska senatorka Tatjana Rojc in deželni svetnik Marko Pisani, prišli so župani ali predstavniki tržaških občin (med njimi je izstopal tržaški župan Roberto Dipiazza, edini brez trikolorne lente), prišel je tržaški škof Henrik Trevisi.

Predsednik Zveze koroških partizanov, prvi slavnostni govornik Milan Wutte je spomnil, da imajo Slovenci v Avstriji in Italiji podobno skupno izkušnjo – ne samo upora v drugi svetovni vojni, temveč tudi »permanentnega boja« za preživetje vse do danes. Livio Isaak Sirovich, drugi slavnostni govornik, je priznal, da je eden številnih tržaških Italijanov, ki tudi zaradi italijanskega šolskega sistema in lokalnega italijanskega dnevnika dolgo niso vedeli za obstoj tržaških Slovencev. In požel dolg aplavz.

Kulturni spored so sooblikovali združeni moški pevski zbor iz Trsta pod vodstvom Bogdana Kralja, Pihalni orkester Ricmanje (kapelnik Aljoša Tavčar) ter igralca Patrizia Jurinčič in Ilija Ota, ki sta prebrala tudi nekaj pesmi Iga Grudna na taboriščno in vojno tematiko.