»Odpraviti strah pred umetno inteligenco, ki je lahko priložnost ali poguba«

»Niste ustvarjeni, da živite kot divjad, ampak da sledite kreposti in znanju,» je moto visoke šole za napredne študije Sissa, na kateri so včeraj slovesno odprli študijsko leto 2023-2024. Mednarodna šola praznuje letos 45 let delovanja. Daljše obdobje, so izpostavili včerajšnji govorniki, zaznamujejo velika odkritja, mednarodni duh institucije, podvigi na področju znanstvenega raziskovanja, a tudi temne plati, kot so delovne razmere osebja, ki ima kljub strokovnemu znanju prenizko plač,, in težave mladih raziskovalcev iz tujine, za katere je prihod v Italijo večkrat birokratsko prezapleten.

V težkih časih, ko se svet sooča z vojnami in sovraštvom, je znanost s svojimi vsebinami družbi v podporo, saj v sebi nosi sporočilo upanja. V to je prepričan direktor Sisse Andrea Romanino, ki je v svojem včerajšnjem govoru povzel dogajanje na Sissi v zadnjem letu. Izzivov, je tudi on povedal, je več. Začela so se na primer infrastrukturna dela - nekatera so se tudi že končala -, s katerimi pridobivajo nove prostore. »Teh smo zelo potrebni, saj je raziskovalcev več kot nekoč, prav tako osebja, ki se dobesedno stiska v obstoječih pisarnah.«

Večje korake je šola storila v smer podatkovnih znanosti in umetne inteligence, ki prav tako v svojem razvoju nimata samo pozitivnih posledic. »Družba bo morala premisliti svet dela in zaposlovanja ter odpraviti strah pred umetno inteligenco, ki je lahko priložnost ali poguba. Ta ne bo nikomur odnesla delovno mest: o kadru odloča namreč človek.«

Romanino je spomnil, da je Sissa posebna akademija doktorskega študija, ki ponuja štiriletni študijski program, ne pa triletnega, kot druge podobne institucije, »saj lahko tako raziskovalci po prvem letu teorije, preživijo naslednja tri leta »na terenu« v laboratorijih. Od njih namreč zahtevamo ustvarjalnost.«

Šola je priznana po celem svetu. Vsako leto ponuja okrog 50 mest za raziskovalce, kandidatov pa je vsakič več. Letos jih je bilo 700 s celega sveta. Po končanem doktorskem študiju pa so med najbolj priznanimi. »Iz naših vrst se v ZDA vsako leto zaposli osem odstotkov študentov, povprečno pa iz Italije 0,8 odstotka. Vlada je letos v doktorske študije na znanstvenem področju vložila 726 milijonov evrov in podprla 18.770 štipendij. Ko se študijska pot konča, pa marsikdo odide v tujino, ker za znanstvenike nismo dovolj atraktivni. Sissa ima sicer tudi nasprotne primere, saj je v vrstah učnega kadra 75 odstotkov tujcev.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.