Kako in zakaj je pandemija koronavirusa vplivala na narodne manjšine in zlasti na slovensko narodno skupnost v Italiji? Katere so bile najvidnejše spremembe, ki jih je narekovala, in kakšna je bila reakcija manjšinskih skupnosti nanje? Odgovore na sila aktualna vprašanja sta v četrtek v veliki dvorani Narodnega doma v pogovoru s predsednico Slovenskega raziskovalnega inštituta Slori Saro Brezigar poiskali izredna profesorica na Univerzi v Gradcu, južna Tirolka Emma Lantschner in raziskovalka Slori Zaira Vidau.
Dogodek, ki se je vključeval med spremljevalna srečanja znanstvene prireditve Esof, je bil edini, ki se je dotaknil t.i. soft sciences oz. družboslovja in ponudil je priložnost za predstavitev nove publikacije A Community at the Heart of Europe. Slovenes in Italy and the Challenges of the Third Millennium, ki jo je izdala priznana angleška založba Cambridge Scholars Publishing v sodelovanju s Slorijem in podrobno obravnava družbeno-gospodarske spremembe slovenske narodne skupnosti v Italiji v zadnjih petindvajsetih letih. Dejansko gre za angleško različico knjige, ki je bila že objavljena v slovenskem in italijanskem jeziku Skupnost v središču Evrope. Slovenci v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja (ZTT-SLORI, 2017) oz. Una comunità nel cuore dell’Europa. Gli sloveni in Italia dal crollo del Muro di Berlino alle sfide del terzo millennio (Carocci editore, 2016).
Ideja o integrirani čezmejni regiji, kot to naše območje predstavlja publikacija, je v koronarazmerah postala skorajda varljiva, je ugotavljala moderatorka Brezigar. »Nepričakovano zaprtje meja je privedlo spet do nekega umetnega poglabljanja razlik med ljudmi, ki živimo ob meji. Naenkrat smo bili sovražniki, ki širimo virus,« je opozorila sourednica monografije Zaira Vidau.
Več v jutrišnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.