O šakalu premalo vemo, da bi ga »obsodili«

Prvi »proces« proti šakalu se je v torek zvečer zaključil brez prave sodbe, saj je danes konkretnih elementov premalo, da bi lisici podobnega sesalca obtožili morije srn in drugih divjih živali. V Medjevasi so se zbrali številni vaščani, prišli pa so tudi od drugod, da bi prisluhnili zoologu, naravoslovcu in direktorju tržaškega Naravoslovnega muzeja Nicoli Bressiju ter razumeli, kaj se dogaja v kraških gozdovih.

Srečanje, ki so ga priredili Občina Devin - Nabrežina, domači jusi ter SŠKD Timava in ga je vodil domačin Igor Tomasetig, je uvedel predsednik devinskega jusa Vladimir Mervic, ki je opozoril na lajanje, ki čez noč odmeva v bližini hiš od Medjevasi pa vse do Opčin in Repna, na divjad, ki izginja, a tudi na ovce in domače živali, ki se jih zlati šakal ravno tako loteva. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je za razliko od Italije šakala iz zaščitene uvrstilo v lovno vrsto in zadnja tri leta dovolilo njegov odstrel za zaščito divjadi.

Šakali so skrivnostne živali, o katerih danes premalo vemo, je ocenil Bressi in v isti sapi dejal, da gre za vrsto, ki se je v Evropi daleč najbolj razširila. »Kako to? Ker smo pokončali njegovega tekmeca in plenilca, se pravi volka,« je namignil. Zlati šakal se je hitro razpasel tudi glede na to, da je »prehranski oportunist« oz. prilagodljiv vsejed, ki pleni manjše sesalce, ptice, krte, plazilce, podgane in nutrije, uživa pa tudi mrhovino in rastlinsko hrano, predvsem sadje, koruzo, ječmen, nenazadnje pa tudi odpadke, »kar z vrečko vred, saj vse prebavi«. Včasih mu teknejo celo kravji iztrebki.