»O etničnem čiščenju ne moremo govoriti«

O dnevih spomina smo se pogovorili z Raoulom Pupom. Zgodovinar, avtor več knjig o med - in povojnem dogajanju sredi prejšnjega stoletja, je pogovor zaključil s prošnjo: Končajva, da ne povem ničesar več.

Mimo polemik, kaj menite o dnevih spomina? So koristni ali kompleksno polje zgodovine preveč razparcelirajo?

So koristni, ko služijo temu, da se javnost zanima za določene dogodke. Seveda, zgodovina je kompleksna, zato je dobro, da dni spomina ni preveč.

Spet se je pojavila besedna zveza »etnično čiščenje. Je v primeru fojb umestna?

O etničnem čiščenju ne moremo govoriti. Del italijanske skupnosti na vzhodnem Jadranu ni bil avtohton. Mnogi so postali Italijani po asimilaciji.

Poglejte priimke mnogih iredentistov: Oberdan, Slataper, Stuparich, Xydias ... To razlagam dvajset let, a brez uspeha.

Vse bolj pogosto se omenja vera. Tudi Antonio Tajani je v Bazovici omenil, da so v fojbah končale žrtve verskega sovraštva. Tovrstni namigi se zdijo novi.

Menim, da ima ta pojav svoj razlog. Zadnja leta se je pojavilo več raziskav o verskem preganjanju. V primeru fojb to ni neumestno. V obdobju med letoma 1945–1947 je bila žrtev preganjanja italijanska duhovščina. Slovenski in hrvaški duhovniki so bili takrat koristni, ker so zagovarjali priključitev k Jugoslaviji. Po letu 1947 pa jugoslovanska oblast tega taktičnega zaveznika ni potrebovala več, zato so začeli preganjati vse počez.

Celoten pogovor z Raoulom Pupom lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.