O belem zlatu in težkem delu

Nabrežinci in drugi obiskovalci so se v soboto lahko prvič podali po poti kamna in na predogled razpršenega muzeja nabrežinskega kamna in kamnolomov Kamen. Kot smo že poročali, so zbrane nagovorile predsednica združenja Casa C.A.V.E. Fabiola Faidiga, odbornica za kulturo v devinsko-nabrežinski občini Marjanka Ban in Maddalena Giuffrida, ki je predstavila novi logotip muzeja. Na odprtju je bil prisoten tudi ljubljanski podžupan Janez Koželj, ki se je zjutraj udeležil tudi predstavitve knjige o družini Tonnies, ki je pripomogla h gradnji železnice med Nabrežino in Ljubljano. Številni domačini in ostali obiskovalci so se najprej sprehodili do rimskega kamnoloma, kjer so prvič slišali nekaj zanimivosti o kamnu od geologa Marca Manzonija in naravoslovnih vodičev društva Estplore Sare Famiani in Saimona Ferfolje.

Ti se sicer na sobotnem dogodku niso razgovorili, saj so raje pustili, da bodo poslušalci vse podrobnosti slišali, ko bo muzej odprl. Razložili so, da je na Krasu zemlja zelo revna za kmetijske dejavnosti, obratno pa je zelo bogata s kamnolomi. Pri rimskem kamnolomu bodo na prvi poti z razlagalnimi tablami predstavili zgodovino in razložili, kako je prišlo do njega na tem mestu, so namignili. Manzoni pa je na kratko predstavil štiri tipologije kamenja, ki jih dobivajo iz nabrežinskih kamnolomov: Aurisina Chiara, Roman Stone, Fiorita in Granitello. Slednji je tisti, ki ga danes tudi največ prodajajo. Izpostavili so, da je sicer uporabnih za prodajo le od 15 do 20 odstotkov kamna, ki ga izkopljejo.

Sledila je pot do Kamnoloma 3 v Iverih, ki ga je po več letih nabrežinski jus ponovno odprl javnosti. Tudi ta kamnolom, ki je že več desetletij zapuščen, bo postal del muzeja. Iz njega so pred leti izkopavali kamen granitello, zdaj pa bodo spodnji del kamnoloma uporabili za didaktiko, na zgornji del pa bodo namestili kamne, kamor se bo mogoče usesti in si odpočiti.

Če so vodiči kamen v določenem trenutku imenovali belo zlato, je Sara Famiani spomnila, da so z njim obogateli samo nekateri, kamnolomci, ki so opravljali to težko delo, pa so bili vedno revni.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.