Nuklearka v Krškem - ena in edina

»Energijo elektrarne v Krškem uporabljamo mi, skrb za odpadke pa prepuščamo naslednjim generacijam.« S tem stavkom slovenskega okoljevarstvenika v dokumentarcu »Jedna, Jedina« (Ena in edina) bi lahko najbolje povzeli sredino projekcijo v avditoriju tržaškega muzeja Revoltella, ki jo je priredila Hrvaška skupnost – Hrvatska Zajednica v Trstu. Predvajanju dokumentarnega filma je sledila še izčrpna debata o energetskih virih in predvsem jedrski energiji.

Po uvodnem pozdravu predsednika Hrvaške skupnosti Damirja Murkovića, je besedo prevzel snovalec filma, producent in novinar Dubravko Merlić, ki je na kratko povzel zgodovino jedrske tehnologije v bivši Jugoslaviji. Federativna republika je v petdesetih in šestdesetih letih bila med redkimi državami, ki so imele resne možnosti za razvoj atomske bombe. Poleg vojnih načrtov pa je Jugoslavija gojila tudi ambiciozne želje po civilni uporabi jedrske tehnologije. Načrtovali so namreč šestnajst nukleark po posameznih republikah. Kaj kmalu so zmanjšali obseg načrta na dve, obe na meji med Slovenijo in Hrvaško. Gradnjo je dočakala le elektrarna v Krškem leta 1983. Druge elektrarne niso zgradili zaradi političnih trenj po Titovi smrti in zaradi katastrofe v Černobilu.

Po Merlićevem mnenju pa so jedrske elektrarne ter zgodovina jedrske tehnologije v socialistični federativni republiki premalo poznane teme. Zato se je odločil za produkcijo treh dokumentarnih filmov. Prvi se ukvarja z zgodovino jedrskega programa Jugoslavije. Drugi kritično primerja Krško s Černobilom, predvsem v luči neposredne bližine krške elektrarne s hrvaško prestolnico. Tretji dokumentarni film, ki je bil na ogled v muzeju Revoltella, pa obravnava problem jedrskih odpadkov. Naslov serije dokumentarcev je Jedna, Jedina: kot je bilo povedano, je namreč nuklearka v Krškem edina, ki je bila zgrajena v okviru jugoslovanskega jedrskega programa.

Dokumentarni film predstavi najprej operativno zgodovino elektrarne, od izgradnje vse do novo zapisanih sporazumov med Hrvaško in Slovenijo za časa Drnovškove vlade. Glavna tema pa je skladiščenje odpadkov. Na Hrvaškem se jedrski odpadki – predvsem »institucionalni«, torej zdravstveni in raziskovalni – skladiščijo v povsem neprimernih razmerah. Načrti hrvaške vlade predvidevajo izgradnjo deponije na naravovarstvenem območju v neposredni bližini meje z Bosno in Hercegovino, kljub zagrizeni opoziciji krajanov.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.