Nove heterogene identitete mladih Slovenk in Slovencev v Italiji

»Kaj ti pove to delo?« To vprašanje postavljajo organizatorji razstave Izhodišče navdiha vsem, ki jo bodo do konca septembra obiskali v openski Bambičevi galeriji. Ob vsakem delu visi papirnat blokec s pisalom, ki nadaljuje introspektivno delo, ki se ga je lotilo devet mladih umetnic in umetnikov. Razstava spada v projekt Mladi za(s)klad, ki ga je Sklad Mitja Čuk zagnal že pred leti in namerava spodbujati kulturno delovanje tukajšnje mladine.

Rdeča nit identitete

Ustvarjalke in ustvarjalca - vsaj tokrat je ženski spol v absolutni številčni premoči - so pod mentorstvom kustosinje Irine Goruppi izbrali vezno nit identitete. Svoje pisane in raznolike življenjske poti in izhodišča so hoteli, vsak po svoje, predstaviti v obliki njim najbližjega umetniškega jezika. Med ponedeljkovim odprtjem razstave so tako prišle do izraza nove, heterogene identitete mladih Slovenk in Slovencev v Italiji. Odprtje kot tako pa je bil večplasten kulturni dogodek, saj je bilo v marsikaterem smislu del razstave.

Članici devetglave skupine umetnikov Jelena Ilić Veljak ter Tanja Marmai sta vsaka na svoj način v živo predstavili svoji identiteti. Prva - pianistka, ki nosi v sebi tudi črnogorsko dediščino - je večer obogatila z glasbeno spremljavo na električnem klavirju. Marmai, hči Openke in Benečana, ki se je v Trst preselila za študij, je med performansom publiki predstavila svoje korenine s pomočjo fotografij in bolj ali manj vsakdanjih predmetov.

Pred tem je večer uvedla Stanka Čuk, predsednica in duša Sklada Mitja Čuk. Pohvalila je »malo drugačno razstavo,« ki je, verjetno prav zaradi svoje drugačnosti, kljub vročini v enega od openskih kulturnih hramov privabila številčno, pretežno mlajšo množico obiskovalcev. Večer je povezovala Mojca Petaros, spomnila je na genezo razstave, ki hoče odkrivati in razkrivati identiteto mladih v našem večkulturnem in večjezičnem prostoru. Zatem je predala besedo kustosinji Irini Goruppi, ki je podrobneje predstavila razstavljene umetnine.

Plakat, ilustracije in karte

Za skupino umetnikov je med odprtjem visela (in seveda tam še visi) velika slika umetnice in restavratorke Vere Blasina, ki jo je opisala kot svoj največji projekt doslej. Na zelenem polju leži okostnjak z živordečim srcem. Noemi Roma, diplomirana mozaična mojstrica, razstavlja dve deli, kjer zlati delci zapirajo razpoko, enkrat v črni, drugič pa v beli ploskvi. Tragičen navdih za delo, ki nas spominja na lepoto v temačnih trenutkih, je obrtnica našla v prerani smrti matere. Petra Debelis, grafična oblikovalka iz Škednja, je za razstavo zasnovala zbirko kart, ki ponazarjajo naše vsakdanje odločitve, naj bodo te zavestne ali podzavestne. Ena izmed teh naših posebnosti je nedvomno »ne vidim ure«, namesto - pravilnega - »komaj čakam«. Leo Samsa, študent kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, je v Bambičevo galerijo prinesel enega izmed svojih študijskih projektov, kip mlade ženske.

Martina Bole, študentka grafike, je za projekt zasnovala dve risbi, pogled na morje in pogled z morja na Kras. Obiskovalcem razstave pa daje boljši vpogled v likovno ustvarjanje s skicami, iz katerih je nastal končen proizvod. Industrijska oblikovalka Lara Furlan razstavlja v Bambičevi galeriji plakat živahnih barv in z vozlastim motivom. Pet črno-belih ilustracij je prispeval tudi Boštjan Petaros, ki obiskuje šolo za risanje stripov v Padovi, na risbah v formatu razglednic pa predstavlja pomembnejša poglavja svojega življenja.

Razstava bo na ogled do vključno 27. septembra, od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro. Spremlja jo tudi digitalna komponenta, z opisi del in biografijami umetnic ter umetnikov, ki omogočajo še boljše spoznavanje nove generacije likovnih, glasbenih in performativnih ustvarjalcev.