Nekoč so na zibelkah visele čebelice ...

Nekoč so na zibelkah visele čebelice, vrtiljaki ali zvončki, danes pa kraljujejo monitorji, ki oddajajo intenzivne barve in zvoke. »Naša civilizacija je namreč segla celo v otroško zibelko – tja, kjer otrok počiva in se razvija – ter se lotila programiranja njegovih možganov na intenzivnost,« je ugotavljal psihoterapevt Miha Kramli, ki že več kot 20 let deluje na področju različnih vrst odvisnosti in v zdravstvenem domu v Novi Gorici vodi Center za zdravljenje odvisnosti. Pred dnevi se je na predavanju na daljavo s starši lotil vprašanja, ali je osnovnošolec lahko lastnik pametnega telefona.

»Naši otroci in tudi mi odrasli bomo vedno bolj odvisni od nove tehnologije – in s tem ni nič narobe. Moja nikakor noče biti napoved boja proti njej, ravno nasprotno, hoče biti krik k pravilni uporabi slednje, saj prekomerna raba spleta in naprav vodi v zasvojenost.« Danes namreč vsi delamo s pomočjo telefonov, tablic ali računalnikov. Ko po več ur sedimo pred njimi, pa možgani naravno pošljejo telesu sporočilo o občutku naveličanosti in utrujenosti, je pojasnil Kramli in dejal, da velja tačas isto za mlade, ki zaradi epidemioloških razmer posedajo dolgo pred ekrani. »Ko delajo, nestrpno čakajo na odmor, da se odlepijo od monitorja. Ko pa so na mobilnem telefonu ali tablici za zabavo, za sprostitev, takrat pa možgani niso tako milostni, ker ne kažejo na naveličanost, pač pa navijajo k vztrajanju. Zato je pri zabavi potrebno postaviti prostorske in časovne omejitve.«

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.