Smrt štirih mladih mož, Afričanov po rodu, na begu proti boljšemu življenju, je pred petdesetimi leti močno prizadela širšo krajevno skupnost, medtem ko se danes za usodo migrantov ne zmeni skorajda nihče. »Takrat smo se vsi počutili krivi zaradi njihove trpke usode, danes vlada med ljudmi brezbrižnost in skorajda nikogar ne presune smrt ali trpljenje sočloveka.«
Tako je na včerajšnji svečanosti na pokopališču v Borštu, kjer je pokopana četverica migrantov, ki je umrla zaradi mraza in onemoglosti pri Borštu oz. Dragi, v imenu Odbora za spomin mir in sožitje Danilo Dolci dejala Anna Maria Mozzi. 22-letni Seydou Dembele, 19-letni Namadar Niakhate in 30-letni Bakore Traore so umrli v noči na 13. oktober 1973, približno takrat je smrt v prepadu doletela še 25-letnega Djibja Somaila. Njihov beg pred domovinsko bedo v iskanju boljšega življenja se je zaključil na najbolj krut način, v samoti, na tujem, daleč od doma. Zato je usoda mladeničev prirasla k srcu številnim, ki so jih takrat pospremili na zadnjo pot.
Ob 50-letnici njihove smrti je Odbor Dolci z Občino Dolina in konzorcijem ICS včeraj priredil krajšo spominsko slovesnost.
Na premalo oblečene, lačne in utrujene mladeniče, ki so zasledovali svobodo, se je spomnil dolinski župan Sandy Klun in opozoril na številne, ki danes prehajajo mejo in jih tu nimamo kako ustrezno sprejeti. Pa bi bilo edino prav, da bi jih aktivno vključili v družbo, jim ponudili službo, jih skratka sprejeli.