Zadnjo prireditev letošnjega nadvse uspelega Kriškega tedna je SKD Vesna namenilo požigu tržaškega Narodnega doma, njegovim vzrokom in posledicam na ožje ter širše okolje. Gosta večera sta bila zgodovinarja Gorazd Bajc in Borut Klabjan, avtorja knjig Ogenj, ki je zajel Evropo ter Battesimo di fuoco. Slednja, ki jo je izdala ugledna založba Il Mulino, je v Križu doživela krstno predstavitev v našem prostoru. Kriško kulturno društvo je srečanje z zgodovinarjema, ki ga je vodil njun kolega Štefan Čok, priredilo v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk.
Klabjan je povedal, da je knjiga v slovenščini v Sloveniji doživela kar petnajst predstavitev, pri nas pa le tri. Ena je bila tako rekoč institucionalna, ostali sta bili v Dolini in pri Sv. Ivanu, rojstnih krajih avtorjev. In zakaj tako malo predstavitev v zamejstvu? Klabjan si to razlaga, ker si očitno pri nas marsikdo želi, da bi Narodni dom ostal neke vrste mit, kar se mu ne zdi ravno koristno.
Da Fabianijeva stavba ni mit, ampak kvečjemu simbol, je utemeljil Bajc, za katerega je zgodba o Narodnem domu tržaška, italijanska in vseevropska.
Bajc prihodnost Narodnega doma ne vidi v ohranjanju preteklosti, s katerim bi tvegali geto, temveč v dinamičnem razvoju, pri katerem naj imajo Slovenci glavno besedo. Klabjan je predstavil nekatere manj znane dokumente iz let po drugi svetovni vojni, ko se je nova rimska oblast trudila, da bi narodni domovi nikakor ne prišli v slovenske roke.