Najteže je slovnico poenostaviti

»Zelo veliko mi pomeni, da sem tu v Trstu, kjer se počutim kot doma«. S temi besedami je doktor Kozma Ahačič pozdravil publiko, ki se je v petek zvečer zbrala v Narodnem domu, da bi mu prisluhnila v pogovoru s profesorico Nevo Zaghet. Na mesto je posebno navezan, saj je tudi to kraj slovenščine: pomembno je zavedanje, da celoten prostor, kjer živijo Slovenci, torej tudi v Italiji in Avstriji, soustvarja in sooblikuje slovenščino. To je tisto, na kar se je dolgo pozabljalo iz raznih političnih okoliščin, ker je bila meja mnogo strožja, meni dr. Ahačič, ampak »jezik ne pozna meja«. Petkov pogovor je v prostorih Narodne in študijske knjižnice priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm.

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša je tudi pesnik, scenarist, libretist, kolumnist za časopis Delo. V svojem znanstvenem raziskovalnem delu se ukvarja v glavnem z vprašanji zgodovine jezikoslovja, historične sociolingvistike, slovničarstva, prevajalstva, retorike in še marsičem. Širši javnosti je znan tudi kot pobudnik in urednik spletnih portalov Fran.si, ki se jih mnogi bolj ali manj redno poslužujemo. Na tem portalu so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, slovnice in tudi pravopisi.

Ahačič je tudi avtor dveh slovenic. Pravi, da je v slovnici najtežje poenostavljati, več poenostavljanja pa lahko prinese več znanja.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.