Nagrada Prešernovega sklada najtežji osemtisočak

Kaj Everest in druge najvišje gore sveta, nagrada Prešernovega sklada za literarno delo Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca je za Dušana Jelinčiča najtežji osemtisočak, ki ga je preplezal v svojem življenju. Zanj je namreč »treniral« 38 let, odkar je leta 1984 napisal svojo prvo knjigo. Tako je pisatelj v petek zvečer čisto neposredno povedal na večeru, ki sta mu ga Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm, Založba Mladika in Narodna in študijska knjižnica v tržaški čitalnici NŠK posvetili ob nedavnem prejetju prestižnega priznanja.

Avtor je odgovarjal na nekonvencionalna in kar zapletena vprašanja Vilme Purič, ki je pred mesecem dni prevzela predsedniške vajeti Slavističnega društva. Odlomke iz nagrajenega kratkega romana je prebirala Olga Lupinc.

Upor Zorka Jelinčiča

Uvodoma je med drugimi pozdravil Ivo Jevnikar predsednik založbe Mladika, pri kateri je knjiga izšla. Jelinčič je namreč zmagal literarni natečaj, ki ga je založba s Slovensko prosveto razpisala ob stoletnici požiga Narodnega doma in devetdesetletnici ustrelitve bazoviških junakov za roman ali povest na temo življenja primorskih Slovencev pod fašističnim preganjanjem med obema vojnama. Za Jevnikarja gre torej za pomembno priznanje slovenskega osrednjega prostora slovenskemu literarnemu utripu v Italiji.

Zmagovito pripoved je avtor posvetil svojemu očetu, enemu izmed ustanoviteljev in voditeljev protifašistične podtalne organizacije TIGR, Zorku Jelinčiču. V njej opisuje njegovo težko življenjsko zgodbo: v obdobju fašističnega zatiranja je prestal obdobje konfinacije v Isernii in devet let v raznih italijanskih zaporih, ki sta ga psihično in fizično zaznamovala, čeprav je bil telesno izredno močen in med drugim tudi soplezalec Klementa Juga. V pičlih šestih mesecih je iz močnega možaka postal razvalina, je orisal avtor. Njegove spomine pa je hotel nadgraditi, preseči gola zgodovinska dejstva.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.