Nadvojvodov gozdič na Punti naj postane občinski park

Odbor za zaščito gozdiča na Punti (v italijanščini Punta Olmi) je v preteklih dneh predsedniku deželnega sveta Mauru Bordinu izročil dobrih 3000 podpisov za ustanovitev občinskega parka na tistem koncu miljskega polotoka. 3000 podpisov, v veliki večini iz miljske občine, kar je za kraj z 12.000 prebivalci zavidljiv rezultat, je sad enoletnega dela in napora zagnanega odbora. V njem, poudarja miljska Slovenka Isabella Marega, so za uspeh zaslužni predvsem mladi, ki so znali učinkovito izkoristiti sodobne komunikacijske kanale.

Marega je bila pred nedavnim izvoljena za zapisničarko odbora, njegova glasnika pa sta Anna Masiello in Liam McCourt. Zaradi drugih obveznosti nas je po nadvojvodovem gozdiču in miljskih gričih popeljala Marega. Ogled se je začel na simbolični točki, pri pomolu T, prepoznavnem kopališkem objektu med nekdanjo ladjedelnico sv. Roka in novim kopališčem Boa Beach. Za tem pomolom, ki je nastal v času avstro-ogrskega cesarstva kot del morske obrambne linije severnega Jadrana, se nahajata dva od redkih pozidanih predelov območja znanega pod imenom Punta Olmi. Tam pa naj bi, po sicer za zdaj zavrnjenih projektih, nastalo krožišče, od katerega bi se vila cesta proti novemu turističnemu naselju.

V zadnjem letu se je namreč spet pojavil zasebni projekt, da bi na Punti zgradili naselje s približno 80 objekti in seveda novimi cestami. Miljski prostorski načrt tega ne predvideva. Na južnem, gornjem, območju Punte predvideva le možnost izgradnje 30.000 kubičnih metrov turističnih nastanitev z najvišjo višino 9,5 metrov oziroma treh nadstropij. Že dvakrat, kot izhaja iz miljskih spletnih arhivov, pa so gradbeniki, nazadnje tržaški RTE group, predlagali izgradnjo kar 80 manjših objektov namesto dveh večjih. Člani odbora se namenoma otepajo imenovanja tistega, pred čemer nameravajo zaščititi Punto. Taktično-politična izbira je pač, da govorijo raje o svojih predlogih za območje, ki ga, tako menijo, velja zaščititi. Župan Paolo Polidori pa je za Primorski dnevnik razložil, da je projekt pozidave »mrtev« (več v sosednjem članku).

Na območju, kjer bi nekateri gradili turistično naselje, že samevata dva večja objekta: Vila Cossich, ki je letos zaslovela kot eden od ringov, kjer se je mladina pretepala proti plačilu, in nekdanje policijsko kopališče. Miljski prostorski načrt, ki je nastal pred desetimi leti - za časa županovanja levosredinskega Neria Nesladka - že predvideva za ti območji uporabo v hotelirske namene.

Pri pomolu T, ki je tako poimenovan zaradi oblike, pa je tudi eden od koncev Miljske poti - Traversata muggesana. Ta se vije od enega konca miljskih gričev do drugega. »To tablo so postavili pred nekaj leti,« nam je pokazala Marega. Nasproti vile Cossich stoji zemljevid pešpoti, reklamizira jo tudi smerokaz. »Barva pa je v letih že zbledela,« opaža. Zanemarjenost okolja je bila ena od največjih tem dopoldneva na miljskem polotoku. Od pomola smo se zapeljali proti Lazaretu, pri naselju Boa je pogovor naneslo na geologijo. Tam se je pred točno desetimi leti vsul plaz, ki je ubil žensko.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.