Leta 2024 bi lahko bilo konec »Dipiazzevega kraljestva«. Tako vsaj meni občinski svetnik Demokratske stranke Francesco Russo, ki je svojo tezo včeraj pojasnil na novinarski konferenci ob začetku leta z drugimi kolegi iz DS. Prepričan je, da bodo evropske volitve ponovno premešale karte moči v desnosredinski koaliciji, zaradi česar se bo zamajala uprava, ki jo vodi Roberto Dipiazza. Poleg tega bodo občani spoznali, katere so bile neizpolnjene obljube, med katerimi je omenil novo tržnico na Proseški postaji, žičnico (po njegovih besedah bodo letos spoznali, da je projekt neizvedljiv), terapevtski bazen, dela na Kanalu, tramvaj ...
Tudi drugi niso skoparili s kritikami na račun Dipiazzevega vodenja mesta. DS dobro sodeluje z različnimi odbori, ki so nastali v mestu in s katerimi deli isto mišljenje, je prepričana tržaška vodja stranke, ki je bila na to mesto izvoljena septembra lani, Maria Luisa Paglia. Izpostavila je predvsem odbore No ovovia, za javno zdravstvo in proti krčenju števila posvetovalnic. »Dekadenca mesta ni očitna le pri javnih delih, ampak tudi pri možnosti koriščenja storitev,» je poudarila Paglia in izpostavila zdravstvo. Sami si želijo, da bi se bolj prisluhnilo občanom, česar pa zdajšnja uprava ne počne.
Vodja demokratov v občinskem svetu Giovanni Barbo je poudaril, da je koalicija v proračunu za leto 2024 zavrnila vse amandmaje opozicije, čeprav so vlagali konkretne predloge, ki bi služili občanom, ne pa ideoloških. Prepričan je, da večino moti, ker opozicija dobro sodeluje med sabo. Turizem v mestu narašča, kar je pozitivno, a mestna uprava ne zna upravljati s tem fenomenom, kar se kaže pri težavah s parkirišči in prometom. Prepričan je, da župan ne obvlada nekaterih področij, ki sicer niso v njegovi neposredni pristojnosti, a so vsekakor pomembni za občane, to je brezposelnosti in zdravstva.
Štefan Čok se je zavzel za slovenski oddelek jasli pri Sv. Ivanu, s katerim se je v prejšnjem mandatu strinjal tudi Dipiazza. »Župan ne sme biti ujetnik nekaterih delov svoje koalicije,» je namignil Čok, ki je priznal, da si je Dipiazza večkrat prizadeval za spravo, a da morajo tej slediti tudi konkretna dejanja v povezavi s storitvami.
Ravno tako je poudaril simbolni pomen, ki ga ima strelišče na Opčinah, kjer še vedno niso primerno uredili območja. V zvezi s Schengensko ureditvijo, ki se s ponovno uvedbo mejnih kontrol med Slovenijo in Italijo ne izvaja več, je prepričan, da bi morala občina zavzeti stališče, da je padec meja »točka brez povratka«, a te teme ni želela niti omeniti. Ob odsotnosti kolegov Stefana Ukmarja in Valentine Repini je izpostavil, da se je prvi zavzemal zlasti za tramvaj, druga pa za to, da bi po jesenskem visokem plimovanju pozornost namenili tudi drugim tržaškim obalam, ne le barkovljanski.
Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.