»Na zahodnem Balkanu velika želja po Italiji«

Na zahodnem Balkanu je prisotna velika želja po prisotnosti Italije, ki drugače podpira vključevanje tamkajšnjih držav v Evropsko unijo ter njihov razvoj in rast ter stabilnost območja. Gre za interes tako EU kot Italije, ki mora tu odigrati vlogo, ki ji pripada in izkoristiti ponujeno priložnost. Italija namreč ve, kako se gibati v tistih državah, ima sposobnost posredovanja, dialoga in odprtega pristopa do omenjenega območja, obenem ima tudi štiri milijone malih in srednjih podjetij. Pri tem je pomemben sistemski pristop, saj zunanje politike ne ustvarja samo diplomacija, ampak tudi gospodarstvo, kultura, izvoljeni predstavniki idr.. To je sporočilo današnje celodnevne konference na temo Italija in zahodni Balkan: rast in integracija, ki v kongresnem centru v tržaškem starem pristanišču poteka v organizaciji italijanskih ministrstev za zunanje zadeve ter gospodarstvo in finance.

Konferenco je uvedel podpredsednik italijanske vlade in zunanji minister Antonio Tajani, udeležence je v video posnetku pozdravila premierka Giorgia Meloni, nastopil je tudi evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi. Tajani je konferenco označil kot temeljnega pomena in kot dogodek, ki mora predstavljati preobrat v italijanski zunanji politiki do Balkana, pri čemer ima italijanska vlada skupno vizijo. V svojem nagovoru je večkrat poudaril skupen oz. sistemski pristop skrbi za italijansko zunanjo politiko na zahodnem Balkanu, saj to politiko ob diplomatih uresničujejo tudi parlamentarci, podjetja, vojaki idr., Italija pa ima veliko sposobnost mediacije s ciljem, da pride do miru. Poudaril je tudi pomen stabilizacije območja zahodnega Balkana, pri čemer je navedel primer pomoči Črni gori za večjo stabilnost te države, dalje posredniško vlogo v sporu med Srbijo in Kosovom, pomen reševanja vprašanja ilegalnih migracij in napovedal, da bo v prihodnje v Rimu potekalo srečanje zunanjih ministrov držav zahodnega Balkana. Taka zunanja politika bo prispevala k rasti tako Italije kot držav zahodnega Balkana, ki bodo njene sogovornice, je dejal Tajani, ki je poudaril tudi pomen gospodarske in kulturne diplomacije, pri čemer je omenil zlasti projekt skupne Evropske prestolnice kulture med Gorico in Novo Gorico leta 2025 (program konference je predvideval tudi nastop županov obeh mest Rodolfa Ziberne in Sama Turela), pa tudi pomoč italijanskim podjetjem, ki želijo vlagati v državah zahodnega Balkana. Trst ima po besedah zunanjega ministra posebno vlogo mostu med Italijo in Balkanom, saj je simbolno in pristaniško mesto za celotno območje ter hkrati italijansko in srednjeevropsko mesto.

Podobne misli je v svojem video pozdravu izrekla premierka Giorgia Meloni, ki je Trst označila za stičišče med italijansko oz latinsko identiteto in slovanskimi narodi. Vojna v Ukrajini sili Evropo, da si še bolj prizadeva za integracijo zahodnega Balkana v okvir evropskega sistema vrednot, saj ne gre samo za gospodarsko integracijo. Poudarila je tudi pomen vlaganja v infrastrukture, energetiko ter mala in srednja podjetja, varnost in rast narodov na zahodnem Balkanu pa je temeljnega pomena za Italijo.

Evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi je dejal, da je integracija zahodnega Balkana ena od treh prioritet, ki si jih je zadala Evropska komisija, politična integracija pa bo delovala, če jo bosta spremljali tudi gospodarska in družbena integracija. Varhelyi je omenil velike projekte na področju infrastruktur, energetike, transporta in digitalne ekonomije, vredne več milijard evrov, dalje pomoč območju, da premosti energetsko krizo, pa tudi investicijski sklad za zahodni Balkan. Državna sekretarka pri italijanskem ministrstvu za gospodarstvo in finance, Tržačanka Sandra Savino, pa je med drugim poudarila, da bi lahko Trst gostil operativni sedež Evropske investicijske banke za podporo investicijam in gospodarskemu razvoju na območju Sredozemlja in zahodnega Balkana.

Spregovorili so še minister za odnose s parlamentom Luca Ciriani, ki je poudaril zlasti pomen parlamentarne diplomacije, predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, ki je opozoril na pomen stabilnosti proizvodnega sistema, predsednica zunanjepolitičnega in obrambnega odbora v senatu Stefania Craxi, ki je opozorila na zamude pri procesu evropske integracije Balkana, zaradi česar so se na območju pojavili drugi tekmeci, zaradi česar je potreben strateški načrt za osvoboditev Balkana od finančne odvisnosti od Kitajske, in tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je poudaril središčno vlogo Italije in Trsta v novi Evropi.

Spored konference obsega drugače štiri t.i. panele, ki so posvečeni ciljem partnerstva med Italijo in zahodnim Balkanom, instrumentom in priložnostim za italijanski sistem, vlogi italijanskega proizvodnega sistema ter mednarodnim instrumentom za podpiranje gospodarske rasti, pri čemer so dejansko vsi sogovorniki Italijani – od diplomatov in predstavnikov finančnih in investicijskih agencij do predstavnikov gospodarskih in bančnih realnosti.