Na poti v Trst je spesnil pesem

Matej Krajnc je kot vrelec, iz katerega brez postanka bruha življenjska energija. V torek se je ustvarjalni pesnik, poln prebliskov, domislic in absurdnih prispodob pripeljal v Trst, kjer je bil pod večer gost Tržaškega knjižnega središča. Na poti do Trga Oberdan je spisal pesem Trst, ki jo je zbranim v knjigarni tudi zapel ob igranju na kitaro in hudomušno namignil, da bo postal mednarodni hit eksistencialne poezije.

»Svojevrsten pojav v slovenski književnosti,« je Mateja Krajnca zbranim predstavil Marij Čuk. Pesmi je začel pisati pri šestih letih in prvo pesniško zbirko Moja pesem je moje življenje je izdal, ko mu je bilo šele trinajst let. Od takrat se ni več ustavil, tako da je danes teh pesniških zbirk že 74. Tem gre dodati še 30 proznih del, 30 prevodov, saj je tudi prevajalec iz angleščine, pa tudi nešteto kantavtorskih pesmi.

»Književnost, glasba in glas gredo pri njem vzporedno in se naposled združijo v celoto. Upesnjuje in v glasbo preliva sodobni svet in sodobnega človeka v njem. Svet kaosa se pri Krajncu izraža v svobodnem verzu, pozna pa tudi rimo. Po eni strani je navidezno ironičen in samoironičen, robato bi lahko rekli tudi zajebant, po drugi strani pa izjemno občutljiv pesnik in človek, ki vidi drobce našega življenja. Njegova poezija je zgrajena iz malih, kontrastnih drobcev, iz besed, ki so le navidezno nametane. Preseneti nas z globino protislovja in nesmisla, ki postane smisel,« je Čuk predstavil gosta.

Izvedeli smo, da je Krajnc magistriral z delom Uglasbena poezija v primeru rocka, tistega iz petdesetih, šestdesetih let. V njej je raziskoval, na kakšen način poezija deluje v rock glasbi, kdo bi lahko bil pesnik in glasbenik, kje so legitimna stičišča poezije in popularne glasbe. Ponudil je primer Boba Dylana, ki sicer ni imel nikoli svoje pesmi na vrhu lestvice. »Bil je komercialno uspešen zaradi avtorske razvpitosti, saj so drugi izvajali njegove pesmi bolj uspešno kot on sam. Bil je močna avtorska osebnost, ki je poezijo, besede povezala z glasbo.«

Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku