Najboljši slovenski krmar na Barcolani 54 je bil letos (vnovič) Mitja Kosmina, na krovu supermaxija Portopiccolo Prosecco doc, ki od kar pomni, še ni zamudil Barcolane. Letošnjo postavlja med vsemi med svoje top štiri, najlepša ostaja nepozabna prva zmaga leta 1995 z Gajo Legend. Z njim smo se pogovorili po nedeljski Barcolani na nabrežju.
Mitja Kosmina, letos pa ste res zelo nasmejani. Ste z nastopom zadovoljni?
Zelo, odjadrali smo perfektno. Zelo sem zadovoljen. Naredili smo največ, kar smo zmogli v teh razmerah s tako jadrnico. Obrestoval se je 15-dnevni trening pred Barcolano, bili smo odlično uigrani. Prvo stranico smo odjadrali odlično, na prvo bojo smo prišli le s stopnjo odklona.
Koliko je to zahtevno?
Kar težko, mislim, da nekako v razmerju ena proti 20. Skratka, nismo oddali niti metra.
V primerjavi z ostalimi jadrnicami ste startali skrajno levo, zakaj?
To je bila povsem zavestna odločitev. Zaradi jadra, ki smo ga uporabili, je bila to ob opazovanju vetra in sunkov edina možnost za nas, da bi se lahko prebili v ospredje. Katerikoli druga rešitev bi bila tvegana in nam ne bi zagotavljala, da bomo tako dobri.
Če smo v ospredju opazovali boj med vodilno Deep Blue in Arco, se je za tretje mesto bil tudi mali dvoboj.
Tako je, naša je bila mala Barcolana, spredaj pa so bili vèliki. Močno smo se trudili, da smo v tretji stranici ohranili prednost pred Way of Life. Ko bi nas dohitela, bi bila potem v končnci hitrejša. To je bilo stvar preciznosti dela med krmarjem in trimerji. Treningi so se torej obrestovali.
Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.