Ministrica gostja tržaških jusov in srenj

»Vtis je zelo lep. Lahko rečem, da vidim, kako so Slovenci tukaj zavedni in kako se borijo za svoje juse in srenje. Dejansko skrbijo za to zemljo in jo ohranjajo iz generacije v generacijo, da ostane njihovim skupnostim.« Tako je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Irena Šinko dejala novinarjem ob koncu današnjega popoldanskega obiska pri srenjah in jusih na Tržaškem, ki ga je opravila na povabilo Agrarne skupnosti tržaške pokrajine. Za ministrico so jusi in srenje tiste realnosti, ki trajnostno gospodarijo, kar bo imelo velik pomen ob podnebnih spremembah, prav tako imajo tudi veliko socialno vlogo, medtem ko bo treba odprta vprašanja, vezana predvsem na slovensko zakonodajo, skušati razrešiti.

Ministričin obisk se je začel v zgodnjih popoldanskih urah na bivšem mejnem prehodu Fernetiči, kjer so jo pričakali predstavniki agrarnih skupnosti. Zaradi zamude so opustili obisk pašnika openskega jusa med Fernetiči in Opčinami ter se neposredno podali do območja na Koromačniku pri Boljuncu, kjer so člani Srenje Boljunec območje počistili in bodo uredili pašnike, pri čemer se je Irena Šinko seznanila tudi z delovanjem Srenje Dolina. V nadaljevanju si je ogledala cerkvico sv. Cirila in Metoda na Padričah, ki je tudi jusarska last in jo bodo obnovili s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, obisk pa se je zaključil v prostorih Slovenskega kulturnega društva Skala v Gropadi, kjer se je seznanila tudi s težavami gropajskih jusarjev, ki imajo večino svoje zemlje na slovenski strani meje.

Prisotni so se v nadaljevanju udeležili tudi posveta na temo Pravna pot za priznanje jusov, srenj v Italiji in Sloveniji, na katerem sta bila protagonista odvetnika Peter Močnik in Mitja Ozbič. Prvi je orisal zlasti prizadevanja za priznanje agrarnih skupnosti in skupne lastnine, katera je leta 2017 kronal italijanski državni zakon, s katerim je Italija prvič priznala pojem skupne lastnine. Vendar, je opozoril, se krajevne oblasti s tem še vedno nočejo sprijazniti. Ozbič pa je predvsem poudaril, kako italijanski zakon o skupni lastnini agrarnim skupnostim priznava pravno osebnost, slovenski pa ne, taka razlika pa je z vidika evropskega prava popoln absurd, zato bi morala slovenska zakonodaja razviti svoje gledanje na agrarne skupnosti tudi ob upoštevanju italijanske. Odvetnik je pri tem poudaril tudi narodnostni vidik vloge jusov in srenj.

Po ministričinih besedah se bo preučila možnost, kako rešiti vprašanje priznanja pravne osebnosti jusov in srenj, ki imajo premoženje v Sloveniji. Vsekakor je njena ocena obiska pozitivna, zadovoljen pa je bil tudi predsednik Agrarne skupnosti Izidor Sancin, za katerega je ministrica zelo pozorna do problematike jusov in srenj, pri tem pa upa na rešitev še odprtih vprašanj.