Ko gre za plemenite dogodke, se tudi nebo odkrije, je s pogledom v jasnino ugotavljal književnik in novinar Marij Čuk ob mogočnem spomeniku sredi Gabrovca. V vasi so namreč danes na pobudo Odbora za vzdrževanje spomenika padlim v NOB in kulturnega društva Drago Bojan slovesno obeležili 50. obletnico postavitve domačega spomenika in sončno vreme je nedvomno prispevalo, da je bilo dogajanje še bolj doživeto.
K spomeniku so udeleženci prikorakali od društvene gostilne v sprevodu za narodnimi nošami in v ritmičnem tempu, ki ga je narekovala glasba proseške godbe na pihala, ki je uvedla sprevod in jo je včeraj vodila Irina Perosa. Godba je spremljala tudi polaganje vencev k spomeniku, ob katerem so stali predstavniki partizanskih združenj s praporom ter občinske civilne zaščite in taborniki Rodu modrega vala.
Kljub temu, da se je svet v pretekli polovici stoletja spremenil, tako kot ideali, ki so vodili prejšnje generacije, »mi vztrajamo in naše spomenike spoštljivo ohranjamo,« je ob pomniku dejal predsednik odbora za njegovo vzdrževanje Eligij Kante. Kraški kamen je simbol kraškega človeka, ki z odpornostjo in trdnostjo kljubuje zatiranju.
Da je spomin treba gojiti z ozirom na prihodnost in biti občutljivi na to, kar se dogaja okrog nas, je zbrane nagovorila zgoniška županja Monica Hrovatin. In posvarila, da je naša dolžnost, da gojimo kulturo, da beremo in zahajamo v gledališče, v društva in da nam ni vseeno za te, ki so nam blizu, in za te, ki k nam bežijo od daleč.
Kje drugje kot pri času norosti, v katerem živimo, se je zaustavil slavnostni govornik Marij Čuk. Času, ki človeštvo spreminja v lačnega volka, ki skrbi le za to, komu bo lahko zasadil zobe v telo. In pri vse širši neobčutljivosti do tragedij in smrti, pri nespoštovanju solz, obupa, življenja.
Spraševal se je, ali smo še svobodni pri svojem razmišljanju, ali pa na nas vplivajo ideološko bombardiranje medijev, strankarske logike, virtualnost družbenih omrežij.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.