Med pandemijo ustvarjal z običajno ironijo in iznajdljivostjo

Sodobna umetnost pridobiva v času pandemije novo identiteto. Med ustvarjalci in kritiki se že govori o literarnem, likovnem, filmskem in glasbenem toku, povezanim z doživljanjem izolacije, odtujenostjo in včasih boleznijo. Močni in negativni občutki pa so tudi v koronačasu spodbujali lepoto umetnosti in izražanja. Z običajno ironijo in iznajdljivostjo je med prisilno zaporo ustvarjal Marko Kravos, ki je v petek v Narodnem domu predstavil pesniško zbirko Matični vosek in slikanico Hiša selivka.

Prva je izšla septembra lani pri založbi Hiša poezije. V njej lahko bralec ob šestvrstičnicah sledi Kravosovim zapisom, mislim ob ustvarjanju, ki sicer ne razlagajo verzov, saj je za avtorja značilno, da posamezniku prepusti prosto interpretacijo besed predvsem takrat, ko nimajo samo enega pomena. V drugi pa se lahko otroci, po starosti ali po duhu, zamislijo ob branju treh pravljic v dveh jezikih. Slikanica Hiša selivka je izšla februarja letos pri založbi Miš, ilustrirala jo je Erika Cunja, za italijanski prevod pa je poskrbela Daria Betocchi.

Predstavitev je potekala v prostorih Oddelka za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice ob spremljavi avtorske glasbe Tinkare Kovač, ki je s kitaristom Danielom Matičem uvedla in zaključila prijeten večer. Dve šestvrstični »markovki« – ta naziv so pridobile tovrstne Kravosove pesmi – pa je podal igralec Željko Hrs.

»Avtor 27 pesniških zbirk in 16 knjig za otroke, prevajalec, vitez italijanske republike. Marko Kravos je kot granatno jabolko, ki se noter drobi, obstaja pa kot celota,« je o avtorju dejala literarna zgodovinarka Tatjana Rojc in ga najprej vprašala o vplivu družinske zgodbe na umetniško in osebno življenje. Kravos je namreč rojen v kraju Montecalvo Irpino v Kampanji, kamor je fašistični režim starše prisilil v konfinacijo. »Moj rojstni kraj je daleč in izven mojega spomina. Znam pa ocenit, da sem živ in da so me rodili kot konfiniranci, zaznamovani zaradi zvestobe identiteti,« je dejal pesnik, ki je sicer v Matičnem vosku prepoznal svoj izvor, čeprav imajo »pesmi pečat koronačasa«.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.