»Nekoč so se naši otroci lahko po cestah vozili s kolesom, danes je še peš nemogoče,« je ugotavljala Lonjerka. Promet se je v letih namreč močno povečal, nihče od voznikov pa ne spoštuje hitrostnih omejitev in kot na dirkalni stezi šviga po že tako ozkih ulicah, po katerih so včasih nespodobno parkirani še avtomobili, saj ustreznih in zadostnih mest zanje ni. »Ko bi se morali gasilci ali rešilec pripeljati v vas, bi lahko ostali kje celo ukleščeni med vozili.« Na omejitev hitrosti na 30 km/h se vsak požvižga, zlasti po Ul. Max Fabiani je spust brez uporabe zavor pravi užitek tako za avtomobiliste kot kolesarje, je dodala spet druga vaščanka. Kje je varnost, s katero so vsi polnijo usta? Zakaj ni mogoče postaviti hitrostnih ovir oz. t.i. ležečih policajev, je namignil tretji. »Nekoč je vas premogla nekaj trgovin, dva kulturna krožka, zbor, danes pa se počasi spreminja v spalno naselje: še dobro, da smo na noge postavili športni center, kjer se lahko družimo, kjer potekajo dejavnosti in kjer smo še vedno živi, ohranjamo svojo identiteto in tradicije,« je dodal spet drugi vaščan in pogled usmeril dlje proti Katinari, s katero je vas tesno povezana tako zaradi šole kot kulturnega in športnega delovanja, do njene pinete, ki ji grozi uničenje.
V dvorani Športno-kulturnega centra v Lonjerju so domačini v četrtek zvečer drug za drugim gosta, levosredinskega županskega kandidata Francesca Russa opozorili na to, kar v vasi ne gre ali kar pogrešajo ter ugibali, kar bi se lahko naredilo. Veliko je namreč odprtih vprašanj, pravzaprav neuslišanih prošenj, ki čaka na nekoga, ki bi jih udejanjil, so potožili zbrani na srečanju, ki ga je priredila Demokratska stranka.