Kri žrtev tržaških procesov

Na slovesnosti v spomin na žrtve drugega tržaškega procesa, ki so bile 15. decembra 1941 ustreljene na Pikelcu, je geolog Livio Sirovich, ki se iz osebnega zanimanja ukvarja tudi z raziskovanjem krajevne zgodovine, udeležence slovesnosti seznanil z manj znanimi, a zelo srhljivimi podatki, povezanimi z omenjeno usmrtitvijo in z ustrelitvijo bazoviških junakov.

Svoja dognanja je objavil v lani izšli dopolnjeni izdaji svojega dela Cime irredente. Sirovich je izbrskal tri dogodke, ki med seboj izkazujejo podobnosti in dajejo misliti, da je bilo v času izvajanja smrtnih obsodb fašističnega posebnega sodišča nekaterim civilistom dovoljeno, da so jim prisostvovali ali celo pri njih sodelovali.

»Dva dogodka sta povezana z usmrtitvijo Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Pina Tomažiča in Ivana Vadnala iz leta 1941, eden pa z ustrelitvijo bazoviških junakov leta 1930,« je razložil Sirovich. Po vojni so štirje zaposleni na tržaški zavarovalnici Ras prijavili sodelavca, ker naj bi se ta večkrat bahal s tem, da je bil kot civilist med temi, ki so streljali na žrtve drugega tržaškega procesa. Sodelavci so navedli, da je moški razlagal, kako je po streljanju roke pomočil v kri žrtev, kot spominek pa si je s prizorišča odnesel robec, prepojen s krvjo. Sodišče je leta 1946 bahača oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Takrat seveda ni obstajala analiza DNK, ki bi potrdila, ali je bil robec res okrvavljen na openskem strelišču. »Tudi ne vem, če je bil dotični robec kot dokazni material obravnavan na sodišču,« dodaja Sirovich.

Livio Sirovich zato išče osebe, ki so seznanjene z obstoječo literaturo ali pričevanji o tovrstnih dogodkih, povezanih z žrtvami fašističnega posebnega sodišča. Če je kdo seznanjen z relevantnimi informacijami, povezanimi z opisanim, lahko kontaktira naše uredništvo.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.