Kraške noše združili z oblekami Raffaelle Carrà

Tradicija in sodobnost se v modi lahko še kako lepo dopolnjujeta. To je bilo mogoče videti danes v Skladišču 26 v Starem pristanišču, kjer so v sklopu razstave oblek znane italijanske voditeljice, pevke in plesalke Raffaelle Carrà predstavili noše z edinstvenega kraškega praznika Kraška ohcet. In kaj imajo skupnega narodne noše z opravami italijanske televizijske zvezde? Skupno jim je to, da so bile izdelane ročno in z veliko mero ljubezni, pa tudi to, da so tako noše kot obleke Raffaelle Carrà unikatne.

Današnji dogodek je bil eden iz niza mnogih, ki jih je občina Trst v sodelovanju z agencijo Prandicom, ta je avtorica razstave posvečene Raffaelli Carrà (na ogled do 16. marca), pripravila ob dnevu zaljubljencev. Pod geslom Com’è bello San Valentino da Trieste in giù so v Staro pristanišče pripeljali kanček obreda, ki je zaživel leta 1968 in ki se naslanja na zgodovinske in etnološke zapise ljudskih ženitovanjksih šeg na Krasu v drugi polovici 19. stoletja. Dogodek so naslovili Un invito a Nozze (Vabilo na poroko), na njem pa sta glavno besedo imela David Pizziga iz Lokalne akcijske skupine Las Kras in šivilja Silva Perčič. Obiskovalce, teh je bilo okoli 30, sta uvodoma pozdravila podžupan repentabrske občine Marjan Verša, ki se je v imenu občine Federicu Prandiju iz agencije Prandicom zahvalil za lepo priložnost, ki jim jo je ponudil v sklopu razstave o Raffaelli Carrà. Ob tem je spomnil, da si je za zadnjo Kraško ohcet narodno nošo nadelo okoli tisoč svatov in podžupan si je zaželel, da bi tudi letos videli toliko noš ali še več.

Naj živi Kraška ohcet pa je ob koncu uvodnega pozdrava vzkliknila predsednica kulturnega društva Kraški dom Vesna Guštin, ki ni skrivala veselja, da jim je za letošnjo odmevno etnološko prireditev vendarle uspelo najti par, ki se bo poročil po starih šegah. V množici obiskovalcev je bilo videti tudi predsednika Zadruge Naš Kras Edija Krausa in župana devinsko-nabrežinske občine Igorja Gabrovca.

V nadaljevanju je šivilja Silva Perčič ob modni reviji noš razlagala, da se te med seboj bistveno razlikujejo. Neporočena dekleta so bila vedno brez jakne, poročena pa z jakno, je povedala predavateljica, ki je tudi dodala, da so bile v preteklosti in so še danes priprave na Kraško ohcet izredno zahtevne. Ženske so se odločale za dragoceno blago, kot sta lan in svila, simbolične detajle pa so uvezovale v naglavne rute in šale, je povedala Silva Perčič in pristavila, da so moški posebno pozornost posvečali gumbom. Bolj premožni so bili, več gumbov so prišili na suknjič, je povedala predavateljica in potrdila, da so noše prav zato pomenile stan premožnosti.

Obiskovalci, med katerimi so bili tudi takšni, ki so o Kraški ohceti vedeli bolj malo, so izvedeli tudi, da so bile narodne noše pomembne tudi zato, ker so jih dekleta nosila na bistvenih življenjskih dogodkih, tako na poroki kot na pogrebu.