Kosovelov nostalgičen občutek hrepenenja v italijanščini

Kras in njegovi letni časi, zemlja, kraška vas, burja, bori, oblaki, cvetje, noč, duša, samota, hrepenenje. Ob 95-letnici smrti Srečka Kosovela je pri založbi La Transalpina nastala nova izdaja v italijanščino prevedenih štiridesetih izbranih Kosovelovih pesmi, zbranih pod naslovom Quel Carso Felice. Pesniška zbirka je sicer izšla že leta 2017, njena nova izdaja pa leta 2020. Zaradi izrednih razmer je bila predstavitev slednje v živo prestavljena na minuli torek, potekala je v prostorih Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini. S Srečkom Kosovelom se zaključujejo »zgodbe iz kamna«, ki so potekale v sklopu festivala Duino&Book 2021.

Ob uvodnih mislih Vere Tute Ban (SKD Igo Gruden) in Lidie Strain (Lions Club) je nastopil tudi organizator festivala Duino&Book, Massimo Romita. Avtor italijanskih prevodov je prevajalec, novinar in pesnik, odgovorni urednik tednika Novi Matajur Miha Obit, pogovor z njim je vodil tržaški pesnik Christian Sinicco.

Pesniška zbirka zaobjema štirideset izbranih Kosovelovih pesmi, v katerih je podoba Krasa še posebej izrazita. Izbor pesmi je nastal na pobudo založnika La Transalpina, Miha Obit pa se je posvetil pesmim, v katerih je še posebej očitna navezanost na Kras ter nostalgičen občutek hrepenenja. Obit, kot je tudi sam zapisal v uvodnih besedah pesniške zbirke, pravi, da si preko izbranih pesmi lahko »predstavljamo Srečka Kosovela, kako se zamišljeno sprehaja na vasi, katere podoba je danes taka kot takrat«. Želja založnika je bila obdržati stik med Krasom in poezijo, Kosovel pa predstavlja natanko ta most; ne le med poezijo in Krasom, ampak tudi med slovensko in italijansko kulturo. Po mnenju Christiana Sinicca tudi Miha Obit s svojo prevajalsko, ampak tudi novinarsko in pesniško aktivnostjo igra tako vlogo, in sicer vlogo mostu, ki povezuje ti dve kulturi in njuna jezika.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.