Komu je mar za vzgojitelje zadrug?

Naše preverjanje, kako je koronavirus udaril po različnih kategorijah delavcev, se je dotaknilo tudi socialnih zadrug, ki na deželni ravni zaposlujejo okvirno 6000 oseb na področju javnega naročanja. Virus je zaprl šolska vrata in večino delavcev iz socialnih zadrug, ki nudijo vzgojne storitve, na vrat na nos pustil na cedilu. Tačas jih je večina na posebnem čakanju v okviru solidarnostnega sklada za delavce, ki niso upravičeni do nadomestila plače (t.i. fondo integrativo salariale - FIS) pri zavodu Inps, vendar denarja še ni. Zadruge so doslej po svojih močeh krile mesečne plače svojih zaposlenih, če pa zaslužka ni, je jasno, da bodo težko poskrbele za prihodnja nakazila. 48. člen finančne uredbe Cura Italia predvideva preučitev prekinjenih storitev, da bi jih čim prej znova zagnali v korist uporabnikov, seveda, pa tudi spoštovanje pogodbenih obvez, se pravi zagotavljanje plačil. Večina občinskih uprav pa ni za to poskrbela, poroča deželni sindikat Cgil, kar seveda skrbi delavce; v teku so pogovori z Deželo FJK.

Pri socialni zadrugi La Quercia, ki upravlja med drugim dvojezične jasli v Sesljanu in Dolini ter otroški kotiček Palček v Naselju sv. Mavra, in konzorciju treh zadrug L’Arca smo poizvedeli, kako kljubujejo nelahki situaciji.

VSE MIRUJE OD FEBRUARJA

Konzorcij L’Arca, ki združuje tri socialne zadruge in ponuja storitve na področju zgodnjega otroštva, skupno upravlja 7 otroških jasli in en vrtec na Tržaškem. »To so zadruge, v katerih so zaposlene izključno ženske – skupno nas je 90. Od 23. februarja so skorajda vse na posebnem čakanju, saj so naše vzgojne ustanove zaprte; nekaj kolegic iz uprave nadaljuje z delom, saj je treba ekonomskim, davčnim in upravnim stvarem redno slediti, ostalo pa je popolnoma ustavljeno,« je povedala predsednica konzorcija Serena Bontempi, ki je preštela, da v jaslih in vrtcu sprejemajo okvirno 320 družin z otroki od 3. meseca do 6. leta starosti. »Z Občino Trst imamo koncesijo za 70 mest v jaslih, podobne storitve nudimo tudi podjetjem – družbama Illy in Wärtsilä, na primer, upravljamo jasli zavarovalniške družbe Generali ter sprejemamo medse seveda zasebno tudi družine. Kar pestro, kajne?« Epidemija jih je kajpak prisilila tudi v zaprtje t.i. kuharskega središča, saj pri konzorciju sami poskrbijo za pripravo in razdelitev obrokov tako v jaslih kot v vrtcu. »Če potegnemo črto, je to katastrofa,« je ugotavljala.

Podobno je pri socialni zadrugi La Quercia, ki združuje 400 članov-zaposlenih. »Slednji skrbimo za ljudi – od otroštva do starostne dobe. Nudimo oskrbo osebam s posebnimi potrebami ali odraslim v težavah, otrokom in mladim pa vzgojne storitve od jasli do vrtca in pošolskih dejavnosti, pa še za vodenje menze in socialnih storitev se najde prostor,« je povedala predsednica Barbara Gorza. V trenutku, ko so bili primorani delovanje zaustaviti, so bili prisiljeni razmisliti o spremembi delovanja in ponudbe, glede pač na pravila za zajezitev okužbe z novim virusom. »Naši operaterji so danes dejavni le v rezidenčni ustanovi za hudo prizadete osebe in v skupnosti mladih s posebnimi potrebami, dnevna središča zanje pa ostajajo še vedno zaprta. Kar zadeva vzgojitelje, lahko povem, da so se svojega dela lotili kar preko pametnih telefonov in tablic, medtem ko vprašanje vrtcev in jasli za enkrat nima odgovora. Nekaj manjših, alternativnih projektov je steklo v pomoč družinam, da se ne bi popolnoma uničilo spletenih vezi z otroki in mladostniki.«

KAJ PA OB KONCU MESECA?

Kako pa je s plačami zaposlenih, nas je zanimalo. Bontempijeva je pojasnila, da so tačas vsaj delno poskrbeli za kritje plač vseh zaposlenih v zadrugah in konzorciju, posvečajo pa se reševanju tekočih težav, ki nastajajo zaradi plačevanja rednih stroškov, se pravi najemnin, posojil, računov in dobaviteljev. »Občina Trst ne bo poravnala stroškov za usluge, ki jih nismo nudili, pa čeprav ne po naši krivdi. Posamezne družine in podjetja pa so nam prišla na pomoč. Naši sindikati se tačas pogajajo z deželno upravo, da bi se našlo ustrezen ukrep, ki bi rešil vzgojne ustanove, ki zaradi dolgega mirovanja tvegajo zaprtje. Držimo pesti, da bo dogovarjanje le zaleglo.«

Sogovornica nam je ponudila pregled števila mest v jaslih: na podlagi podatkov, ki so objavljeni na občinskih spletnih straneh, upravlja Občina Trst 779 mest, zasebne ustanove 672, podjetja pa dodatnih 199. »Zasebnih mest je v celoti torej kar 48,5 %, kar sploh ni malo: morebitna izguba le-teh bi navsezadnje pomenila velik primanjkljaj – pa ne le za ljudi, ki so vanje vlagali in so pri njih zaposleni, pač pa za vse družine, ki te usluge vsakodnevno koristijo,« je prepričana.

Zadruga La Quercia sodeluje v glavnem z občinskimi upravami – pri nas s tržaško, devinsko-nabrežinsko in dolinsko – ter z zdravstvenim podjetjem Asugi. »Že res, da nekateri od nas danes delajo, večina pa jih miruje, zato smo zaprosili za vključitev v solidarnostni sklad FIS za zadruge. V pričakovanju na ta denar, pa je sindikalni odbor zadruge odločil, da izplača vsem članom mesečno plačo, tako da ne bi ustvarili še dodatnih ekonomskih težav družinam.«

PRIHODNOST BREZ ODGOVOROV

Prihodnost je tačas zelo nejasna, padlo je veliko predlogov, slišalo se je nič koliko hipotez o ponovnem začetku ... »Začeli naj bi po manjših skupinah, na odprtem, na primer, smo slišali. Kaj pa, če dežuje? Smo takrat doma? Zavedati pa se je treba, da govorimo o zelo majhnih otrocih in da je skorajda nemogoče, da bi od njih zahtevali, naj spoštujejo predvideno razdaljo med seboj in z vzgojiteljicami,« je ocenila Bontempijeva. Sama je sicer namignila, da bi se lahko odločili, da bi v posameznih sobah v jaslih sprejemali po enega otroka na dan – to bi bilo podobno kot z varuško na domu; poskrbljeno bi bilo za dnevne oz. tedenske izmene vzgojiteljic, sedem dni na sedem, tako da bi lahko sprejeli čim več otrok. »To bi bil morda lahko začetek, ki bi s strokovnimi vzgojiteljicami in v vzgojnih (razkuženih) prostorih gotovo prav prišel marsikateri družini v težavah. Seveda ob rednem preverjanju morebitnih okužb tako med vzgojiteljicami kot med otroki. Treba je pač nekje začeti, po malem, pa vseeno se je treba premakniti iz te mrtve točke in spremeniti potek dogodkov.«

Sedanjost in posledično prihodnost zaznamuje velika negotovost, ničesar ni mogoče načrtovati. »Tako z ekonomskega kot socialnega vidika težko preživljamo to obdobje, ki nam bo morda ponudilo nov pogled na potrebe ljudi. Slednje se bodo nedvomno spremenile – morda so se že, tako da se bo moralo naše delo tem prilagoditi, jih razumeti in se z njimi soočiti,« je poudarila Gorza in dodala, da bodo svoje morale opraviti tudi javne uprave, se pravi prilagoditi pogodbene pogoje in skupaj z akterji t.i. tretjega sektorja poiskati nove načine načrtovanja oz. delovanja na področju socialnih storitev.