Koledar s Šandrinovimi verzi in z risbami domačih šolarjev

»... Hrib n's vara prute burje, pred name svet, pred name je murje ...« Te besede v barkovljanskem narečju pesnika Aleksandra Furlana so natisnjene na platnici koledarja za leto 2022, katerega predstavitev je v petek zvečer potekala v dvorani slovenskega kulturnega društva Barkovlje.

Uvodoma je v imenu Zveze slovenskih kulturnih društev pozdravil Gabriel Milic, o tem, kako je nastala zamisel za tokratni koledar, pa predsednica društva Sandra Poljšak. Prvi društveni koledar, ki je bil natisnjen pred dvajsetimi leti, je vseboval slike Marija Magajne, letos pa se je kulturno društvo odločilo za sodelovanje z Osnovno šolo Frana Saleškega Finžgarja: njeni učenci so se preizkusili z risanjem in uprizarjanjem Barkovelj z otroškega zornega kota. Komisijo za ocenjevanje in izbor risb so sestavljali ilustratorka in umetnica Magda Starec Tavčar, ilustrator in umetnik Štefan Turk ter učiteljica Mirjan Mikolj.

Poljšakova je poudarila, da so člani komisije imeli zahtevno delo in bi najraje izbrali vse risbe, morali pa so se odločiti samo za dvanajst, ki sedaj krasijo strani koledarja; ostale risbe pa so prikazane na njegovi platnici. Poleg otroških del koledar bogatijo tudi poezije Aleksandra Furlana, bolje poznanega kot Šandrina, ki se je lani poslovil: bil je narečni pesnik in pisatelj, član društva in Barkovlje je prav posebno ljubil: tja se je z bližnje Grete preselil, ko je imel štirinajst let. V svojih poezijah, za katere je izbral barkovljansko narečje, opisuje nekdanje vsakdanje življenje, skrite barkovljanske kotičke, navade in tradicije, morje, burjo, skratka z besedami uprizarja slovenske Barkovlje. Njegove pesmi so slika domačnosti in predvsem zato, ker so v narečju, pridobijo poseben in mehek zvok, ki se hitreje dotika srca bralcev. Nekaterim Šandrinovim poezijam je v petek zvečer prisluhnilo tudi občinstvo – recitirali sta jih njegovi vnukinji Alja in Živa, za glasbene utrinke pa je poskrbel mlad pianist Simon Kravos.