Ko znanost postane umetnost

Kako dojemamo svet okoli nas in v kolikšni meri vpliva predhodno znanje na to, kar vidi naše oko? Vse življenje je odgovor na to vprašanje iskal Gaetano Kanizsa, dominantna figura italijanske psihologije preteklega stoletja, ki je delovanje človeških možganov raziskoval s pomočjo likovnih stvaritev oz. iluzornih obrisov. Nekega dne je prestopil mejo umetnosti in znanstvena dela preoblikoval v slikarske podvige.

Njemu je posvečena stalna razstava, ki so jo včeraj odprli v drugem nadstropju glavnega poslopja tržaške univerze na Trgu Evrope. »Kanizsa je bil trideset let zaposlen kot profesor na naši univerzi,« je spomnil rektor tržaške univerze Roberto Di Lenarda, »eden od začetnikov sistemske psihoterapije v Italiji je pripomogel k širjenju znanosti preko umetniškega ustvarjanja, podobno kot naša institucija, ki želi svoje vsebine približati mestu na poljuden način.« Rektor je dodal, da je razstava nekakšen uvod v praznovanje 100-letnice tržaške univerze, ki se bo uradno začelo sredi septembra na festivalu poljudne znanosti Trieste Next in na Barcolani.

Profesorji psihologije so za razstavo zbrali tako znanstvena kot umetniška dela Gaetana Kanizse, čeprav se aspekta večkrat prepletata. Kar je za nestrokovnjake na prvi pogled le optična iluzija, se kmalu izkaže kot rezultat mehanizmov, ki v možganih nastanejo ob gledanju neke podobe. »Ni imel umetniških ambicij,« je o psihologu povedal Gerbino, »ampak v njegovih delih se v umetnini razbere znanstveni element in v raziskovalnem delu se zaznava umetnost.«

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.