Ko je Kavana bila četrt prostitutk

»Vodiči obiskovalcem predstavljamo razglednice. Včasih pa je treba tudi obrniti razglednico in spoznati drugo plat mesta.« Tako pravi Francesca Pitacco, predsednica združenja turističnih vodičev dežele FJK, ki v poletnih mesecih ponuja tudi vodene oglede mestne četrti Kavana. Te prireja na pobudo društva Cizerouno, ki se zavzema za »negentrificirano« poživitev tega mestnega predela s kulturno-umetniškimi dogodki. Naslednji bo na sporedu 31. avgusta.

Prva postojanka vodenega ogleda, ki v središče postavlja življenje nekdaj zloglasne Kavane, je bilo križišče med ulicama Pescheria in Sale. Tam je Pitacco predstavila prvo inštalacijo društva Cizerouno, ki je po Kavani obesilo več neonskih napisovi, ki se navdihujejo po delih Jamesa Joycea. Ta je namreč edini slavni tržaški literat (v mesto se je z ženo Noro preselil leta 1905), ki je živel v Kavani in o njej, bolj ali manj neposredno, pisal. Četrt se pojavlja tudi v nekaterih delih Itala Sveva, ki je sicer prijateljeval z irskim pisateljem.

Kavano so Joyceovi sodobniki poznali predvsem zaradi prostitucije. Statistični podatki to kolikor toliko upravičijo. Leta 1922 se je tu nahajalo 28 bordelov. V celem Trstu jih je bilo 33. Pitacco je za voden ogled zbrala še mnogo drugih podatkov, ki so sicer dokaj zlahka na voljo. Prostitucija je namreč bila, do uvedbe t.i. zakona Merlin, ki je odredil zaprtje italijanskih bordelov, legalna in skoraj povsem navadna služba. Največ bordelov je v Trstu bilo leta 1907, ko jih statistike beležijo 45.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.