Knjižnica, kjer niso vajeni na tišino

Grško-pravoslavna skupnost se je v Trst uradno ustalila ob koncu osemnajstega stoletja. Gospodarsko in kulturno bogat kolektiv je v obdobju proste luke takoj postal sestavni del mestnega vsakdana. Tesno povezani z domovino so se Grki najprej zbirali okrog pravoslavne cerkve sv. Spiridiona in jo delili s srbsko-pravoslavno skupnostjo, v osemdesetih letih osemnajstega stoletja pa se uradno preselili v na novo zgrajeno cerkev na nabrežju in v prostore ob njej, kjer so še danes dejavni.

V osemnajstem stoletju je nastalo prvo jedro danes bogate knjižnice, pravega kulturnega središča, okrog katerega se razvija grški vsakdan, je pojasnila predsednica knjižnice Maria Kassotaki, docentka moderne grščine na tržaški univerzi. Ob začetku devetnajstega stoletja si je grško-pravoslavna skupnost uredila svojo šolo prav v prostorih knjižnice, kjer je vsak dan potekal pouk, so bile pevske vaje, sestanki krožkov in predvajanja filmov v grškem jeziku.

»Zanimanja je veliko tudi za druge dejavnosti,« je še povedala. V času pandemije izvajamo le tiste dejavnosti, ki lahko potekajo ob spoštovanju koronavirusnih varnostnih predpisov. Zato smo zamrznili tečaje jezika, plesa in folklore. Pogrešamo tudi delovanje gledališke skupine, ki jo vodi Anastasia Kouveli in tedenske projekcije grških filmov z italijanskim prevodom, ki jih uvaja Adriana Valli. Komaj čakam, da bo pandemije konec, saj v naši knjižnici nismo vajeni na tišino,« je povedala Maria Kassotaki.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.