Klopi, spet ta nadloga

Ko smo si lahko končno spet privoščili daljši sprehod v naravi in se morda ob cesti sklonili, da bi nabrali divjih špargljev, nas je v zasedi med grmovjem in visoko travo že čakala nova nadloga – klop. Šele doma smo ga čisto slučajno zalotili, ko se je že močno prisesal na nežno mesto za kolenom in ga takoj odstranili. »Pa ne že spet ti klopi ...« Pa je tako, tudi z njimi se je treba spopadati. Za nami je spet mila zima, tako da so ti nepridipravi prezimili v listju in skorji drevesnih debel, ne da bi jih prenizke temperature povsem iztrebile. S toplimi pomladnimi dnevi pa so se znova prebudili in spet so na preži.

Ob včerajšnjem obhajanju svetovnega dne boja proti lymski boreliozi, ene od okužb, ki jo prenašajo klopi in ki močno prizadene tudi živčevje, so pri zdravstvenem podjetju Asugi pomislili, da bi lahko primerno opozorili na ob covidu-19 še dodatno okužbo, ki človeka čaka v naravi. Potrebno je namreč, da patologijo poznamo, kajti le tako lahko ustrezno preventivno ukrepamo oziroma pravočasno prepoznamo znake okužbe in se ji zoperstavimo. Zato ni odveč, če se nekoliko zaustavimo pri klopih in vam postrežemo z nekaj nasveti.

Klopi živijo v vlažnih in toplih območjih gozdne podrasti, med 600 in 1500 metrov nadmorske višine. Tudi sami se okužijo s sesanjem krvi okužene živali; če je klop okužen z bakterijo borelijo (Borrelia burgdorferi), jo lahko s slino oz. izločkom od prebave prenaša dalje na človeka, slepega gostitelja. To se zgodi baje šele ob koncu sesanja oz. hranjenja, ko iz svojega rilčka bruhne – da se do sitega nažre pa potrebuje precej časa, baje 12 do 24 ur, šele takrat človeka okuži. Če torej klopa odkrijemo dovolj zgodaj in ga pravilno odstranimo, zelo zmanjšamo možnost za okužbo.

Ugriz klopa ni boleč, tako da ga človek sploh ne zazna. Šele pozneje se ob vbodu pojavi rdečina in srbečica, ki ju povzroči klopova slina. To še ni znak bolezni, okužba se pojavi precej pozneje – pri lymski boreliozi infektologi ocenjujejo, da je inkubacijska doba od 3 do 32 dni. Običajno se začne z rdečino, ki se pojavi na mestu vboda in se počasi širi, medtem ko na sredini bledi in se spremeni v kolobar. Slednji s časom tudi izgine, kar pa nikakor ne pomeni, da se okužba zdravi; ravno obratno, borelije preko krvnega in limfnega obtoka dosežejo druge organe, srce, na primer, sklepe, mišice ter živčevje, kjer povzročijo različne simptome. Bolezen lahko odpravimo le z antibiotiki.

Pri zdravstvenem podjetju Asugi zato ljudi pozivajo, naj med gibanjem v naravi nosijo dolge rokave in dolge hlače, oblačila pa naj bodo svetle barve, da bo klope na njih lažje in hitreje opaziti. Za otroke svetujejo, naj nosijo tudi klobuk in naj ne rinejo pod nizke veje, v visoko travo in grme. Seveda niso odvečni niti repelenti, ki jih gre nanesti na kožo ali na oblačila. Po sprehodu pa itak velja, da je treba temeljito pregledati, ali se je kdo prisesal na vas. Če na koži zasledite klopa, ga takoj odstranite s pinceto - zagrabite ga, ga malenkost obrnete in potegnete, mesto vboda pa razkužite. Nekoč je veljalo prepričanje, da je treba na klopa nanesti olje ali kremo, da se zaduši in spusti ugriz, vendar je to zmotno – klop na tak način bruhne, izloči slino in človeka okuži. Seveda, samo v primeru, da je tudi sam okužen – po podatkih je tveganje za okužbo dokaj nizko. Vseeno pa velja biti previdni.