Kdo so bili italijanski fašistični zločinci

Če bi v Italiji skoraj 80 let po koncu druge svetovne vojne le uradno priznali italijanske vojne zločine v času fašizma, danes ne bi bilo potrebno stalno na novo dokazovati, da vsi Italijani le niso bili dobri ljudje. Zgodovinar, strokovnjak za fašizem, odporništvo in sodobno zgodovino Jugoslavije Eric Gobetti zato v knjigi I carnefici del Duce (Dučejevi krvniki), ki je pred nedavnim izšla pri založbi Laterza, podrobneje opisuje, kdo so bili fašistični zločinci in kaj so zagrešili v Jugoslaviji in drugih državah. Publikacijo so včeraj predstavili na prazniku sindikata CGIL na Proseku. Z avtorjem se je pogovarjal predsednik tržaškega krožka CGIL ANPI Pierpaolo Brovedani.

Zakaj je mit o Italijanih kot dobrih, nedolžnih ljudeh tako zasidran? Gobetti, ki je že s knjigo E allora le foibe? (No, kaj pa fojbe?) dregnil v osje gnezdo in v desnih krogih naletel na nič koliko kritik, brez ovinkarjenj poudarja, da je po vojni italijanska oblast vztrajno ščitila vojne zločince. Ko vojni trušč ni bil še niti daljni spomin, se je Evropa namreč že znašla v primežu hladne vojne.

Iz obtoženke v obtoževalko

Italija pa je bila zaradi svojega razvejanega odporniškega gibanja v zahodnem bloku država z najvišjim odstotkov podpornikov komunizma, je pojasnil. Če bi na zatožno klop postavila dober del, če že ne vse svoje vodilne kadre in najvišje predstavnike italijanske vojske, bi levi tabor v njenih očeh hitro izkoristil položaj, je pojasnil. Vzporedno se je italijanska oblast pred mednarodnimi zahtevami, naj izroči vojne zločince, branila tudi tako, da se je iz obtoženke skušala preleviti v obtoževalko. V tem ozračju je nastal javni diskurz o fojbah, ki je Italijane prikazoval kot žrtve jugoslovanskih komunistov, je naštel Gobetti.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.