Ob križišču na Vejni, kjer cesta zavije proti svetišču, že nekaj tednov sameva drog z napisom Via papa Giovanni Paolo II na vrhu. Napis je zastrt, kjub temu lahko oko prebere, po kom naj bi bila tista ulica poimenovana.
Namestitev toponomastične table je izzvala ogorčen dvojen protest krajevne rajonske skupnosti. Prvič, ker ime ulice ni bilo napisano dvojezično, kot bi moralo biti na območju, na katerem veljajo določila zaščitnega zakona. Drugič, ker je bilo ime ulice vsiljeno z (nebeškega?) vrha. Zahodnokraški rajonski svet je namreč maja izdal negativno mnenje o poimenovanju tiste ceste po poljskem papežu. »Bolje je, da se na območju ne uvaja imen ulic po zgodovinskih osebnostih. Če se držimo ledinskih imen in starih toponimov, je to dolgoročno najboljša rešitev,« je takrat pojasnila predsednica zahodnokraškega rajonskega sveta Maja Tenze. A tako ni bilo.
Negativno mnenje institucionalnega organa, na ozemlju katerega naj bi poimenovali «sporno» ulico, očitno ni spodbudilo tržaške občine k razmisleku. Prav nasprotno. Na vrat na nos je omogočila postavitev droga, na katerem naj bi tabla ovekovečila ime ulice.
Hitrost, s katero so se občinski možje odzvali na zahtevo po poimenovanju ulice, ki pelje na Vejno, je res sumljiva. Predvsem če jo primerjamo s polžjo počasnostjo, s katero je občinska uprava doslej obravnavala (in še obravnava) zahteve po poimenovanju ulic na Proseku in Kontovelu.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.