Sodni postopek zoper Georgesa Ibrahima Abdallaha, upokojenega libanonskega gverilca, se nadaljuje. Na tržaškem sodišču se je znašel na zatožni klopi - na daljavo, saj prestaja dosmrtno zaporno kazen v francoskem kraju Lannemezan - kot domnevni organizator tihotapljenja eksplozivnega materiala v teroristične namene. Novembra bo najbrž znano, ali mu bodo res sodili tudi v Trstu.
Avgusta leta 1984 so finančni policisti na openskem kolodvoru v prtljagi mladega Mohda El Mansourija prestregli češkoslovaški semtex. Leta 1985 so mu sodili na tržaškem sodišču, tožilstvo pa je ugotovilo, da je bil član libanonskega gverilskega gibanja FARL. Vodja tega gibanja levih libanonskih Maronitov - Kristijanov - je bil prav Abdallah.
Abdallah sedi od 25. oktobra 1984 za francoskimi zapahi. Tam so ga obsodili na dosmrtno kazen kot soudeleženca pri umorih Charlesa Raya, namestnika vojaškega atašeja ZDA v Franciji, ter izraelskega diplomata Jaakova Bar-Simantova kot maščevanje za vojno v Libanonu in izraelsko okupacijo le tega. V teh letih je Abdallah dosegel nezavidljiv rekord osebe, ki v Evropski uniji najdlje prestaja zaporno kazen.
Današnji narok na tržaškem sodišču je obravnaval postopkovna vprašanja.Ta bi pa lahko bila odločilna. Abdallaha zastopata v Italiji odvetnica Jennifer Schiff ter odvetnik Antonio Cattarini, kot po navadi je v Trst priletel tudi Abdallahov zgodovinski francoski odvetnik Jean-Louis Chalanset. Schiff in Cattarini sta sodnikom Giorgiu Nicoliju, Elisi Pittalis in Francescu Antoniju ter tožilki Cristini Bacer uvodoma dejala, da bi moral postopek že zastarati. Tržaško sodišče oziroma tožilstvo je omogočilo njegovo preživetje na bizaren način. Abdallaha so že desetletja obravnavali kot osebo na begu, kljub temu, da je bil za francoskimi zapahi, italijansko pravosodje pa je to vedelo. Leta 1998 sta se v Trstu odvijala dva naroka zoper Abdallaha, ne da bi on vedel zanju, to pa, da so ga obravnavali kot osebo na begu, je omogočilo, da postopek ni zastaral. Poleg tega bi morali Abdallahu soditi po starem postopku, ki je, zaradi sprememb v italijanski zakonodaji, postal protiustaven. Tretji argument pa je, da so Abdallahu za tihotapljenje orožja itak že sodili. V 22 let dolgem procesu v Rimu, ki se je končal brez obsodbe, so obravnavali obtožbo organiziranja oborožene tolpe do konca leta 1984. Po mnenju odvetnikov zaobjema ta proces torej tudi morebitno organiziranje tihotapljenja semtexa avgusta tistega leta.
Tožilka se ni pritožila zoper argumente odvetnikov, sodniki so si vzeli mesec časa za njihovo presojo. 26. novembra bo znano, če in kako bodo v Trstu sodili 73 let staremu Libanoncu. Po današnjem naroku je Chalanset novinarjem podal zadnje vesti iz Lannemezana. 7. oktobra - datum verjetno ni bil naključen - se je odvijala vnovična obravnava za predčasno izpustitev Abdallaha, kateremu ta pravica pritiče že leta. Prisotni so bili tudi predstavniki ZDA, ki so vehementno zatrdili, da bi bila izpustitev Abdallaha zmaga za libanonske islamistične skrajneže gibanja Hezbolah. Optimizma glede izpustitve - tudi tokrat - ni.