Kakšna prihodnost se piše Trstu po 13. juliju?

Priložnosti pa tudi tveganja, novi začetki in nova obzorja, ki se zarisujejo po 13. juliju, ko sta predsednika slovenske in italijanske republike podpisala protokol o vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti in pred tem z roko v roki postala pred spomenikoma na bazovski gmajni in na šohtu. Slovenska senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc in docent politične sociologije na univerzi v Milanu Paolo Segatti sta z novinarjem Alfonsom Di Levo na dvorišču SKD Barkovlje v sredo zvečer preučila ta dan in vse, kar lahko pomeni za Trst in za ljudi, ki tu prebivajo.

Rojčeva je opozorila, da predstavlja 13. julij nedvomno dosežek, saj se je takrat končno nepristransko spregovorilo o preteklih dogodkih in priznalo, kaj je utrpela slovenska narodna skupnost. »Hkrati pa je v stisku rok predsednikov pred spomenikoma brati nek nov začetek: ni šlo za spravno dejanje, pač pa za simbolično, ki je potrdilo, da je treba spoštovati tudi to stran zgodovine, tako kot posamezne žrtve in bolečino skupnosti.« Od tod – tako Rojc – je treba na novo začeti: mesto ne more živeti v preteklosti in obujati stare zamere in delitve. Čas je za gradnjo nove prihodnosti z evropskim pridihom, ki je našemu mittelevropskemu mestu pisana na kožo.

»13. julija sta predsednika dokazala izjemen pogum, saj sta z obiskom dveh spomenikov izzvala narodni spomin. Slednji je pomemben, je pa dejansko orodje, ki ga pogojujejo politike spomina, ki stremijo po gradnji identitet – onadva sta torej izzvala identiteti,« je ugotavljal Segatti. Njun izziv pa je bil nem, besede je skrivala izključno gesta, sicer pa bi bile slednje težko razumljive za prisotne, je dodal. »Bazoviški junaki so bili antifašisti in hkrati iredentisti, saj so hoteli, da bi to ozemlje pripadalo kraljevini SHS. Oni in italijanski iredentisti pa so seveda imeli za to območje različne načrte: to je bil nacionalni konflikt, v katerem nekdo zmaga in nekdo izgubi. Mislim, da ravno zaradi tega besede predsednikov niso bile še aktualne – sprava bi namreč pomenila priznanje, da se je na tem ozemlju bil hud nacionalni konflikt, ki sta ga potem komunizem in fašizem še zaostrila.«

Več v jutrišnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.