Je Koper res mesto duhov?

Zaprtje priljubljene čokoladnice Da Ponte v Župančičevi ulici je sprožilo pravi cunami mnenj in debat o tem, ali se Koper res spreminja v mesto duhov. Medtem ko je zaradi vse večjih stroškov in občutno manjšega prometa poslovanje za nekatere postalo nevzdržno in so bili primorani zapreti svojo dejavnost, drugi v teh istih pogojih še vedno vidijo priložnost in s svojo ponudbo bogatijo mesto. Vsi pa s prstom kažejo na občinsko upravo, naj vendarle naredi nekaj, da v Koper spet pripelje ljudi. A zdi se, da občina sploh nima strategije oživljanja starega dela mesta.

V začetku meseca je kavarna in čokoladnica Da Ponte v Župančičevi ulici po 14 letih zaprla svoja vrata. Razlog: drastičen upad prometa. »Dejstvo je, da je po Kopru vse manj ljudi, strank enostavno ni več,« je pojasnila lastnica Danijela Šegula. »Nekateri po koroni nadaljujejo z delom od doma, drugi po nakupe hodijo zgolj še v velike trgovske centre na obrobju mesta. Tam je tudi parkiranje štiri ure brezplačno.«

Pritrjuje ji Jerneja Stopar iz bližnjega frizerskega salona O-La studio: »Po selitvi upravne enote in še nekaterih podjetij je utrip v središču mesta precej zamrl. Po 13. uri so ulice malodane prazne, zato se tudi lokali prej zapirajo; zakaj bi si delal nepotrebne stroške, če ni obiska. Če ni prometa, težko plačaš najemnino ... In krog je sklenjen.« Da se poslovna računica enostavno ne izide, dokazujejo tudi zaprta vrata priljubljenega lokala Circolo v Ulici OF in slaščičarne Pastello v Kidričevi ulici, 25. marca se je s Prešernovega trga poslovila tudi indijska trgovina Sariko. Danijela Šegula se boji, da bo kmalu obupal še kdo.

Koper ni zgolj promenada

»Ni vse tako črno,« meni Ingrid Celestina iz knjigarne Libris na bližnjem Prešernovem trgu. »Eni lokali se resda zapirajo, a se drugi odpirajo. Mi vztrajamo že 30 let. Želimo pa si, da bi bili tudi ostali deli Kopra tako urejeni, kot je promenada. Prešernov trg je popoldne malodane prazen. Če bi namestili nekaj klopi, da bi ljudje lahko posedeli, trg okrasili s cvetličnimi koriti - krajinski arhitekti bi zagotovo vedeli, kaj sodi tja –, bi bil zagotovo bolj privlačen za ljudi, s tem pa tudi za potencialne podjetnike,« je prepričana Celestina.

Da Koper »ne izumira, kot skušajo prikazati nekateri«, opozarja tudi Jadran Čalija, predsednik KS Koper-center. »V februarju smo prejeli kar 13 vlog za podaljšanje urnika gostinskih lokalov po 22. uri, kar pomeni, da si gostinci želijo delati in se trudijo. Je pa res, da so se časi spremenili, ljudje se več ne družijo kot nekoč. In če v mestu ni ljudi, pa ne mislim na turiste, ampak na prebivalce, ki bi znali ceniti kulturno dediščino Kopra in ustvarjati vzdušje, pisati zgodbo, ki bi privabila obiskovalce, potem je vse zaman. Zato bi morala občina z dobro stanovanjsko politiko poskrbeti, da občanom zagotovi stanovanja tudi bliže mestnemu jedru, ne zgolj na obrobju mesta.«

Petra Vidrih, Primorske novice

Celotno reportažo iz Kopra in primerjavo s Trstom ter Ljubljano si lahko preberete v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.