Izučil se je za mesarja, restavrira in sestavlja pa orjaške dinozavre

Ko bi učiteljica v šoli hčer Tomaža Starca vprašala: »Kaj je tvoj tata po poklicu?,« učenka pa bi odgovorila: »Tata dela dinozavre,« bi jo vzgojiteljica najbrž debelo pogledala. Morda bi očeta celo poklicala na razgovor, kaj kmalu pa bi ugotovila, da deklica govori resnico. 42-letni Tomaž Starc iz Godenj pri Dutovljah je odraščal med živalmi na kmetiji, danes pa se pri tržaškem paleontološkem podjetju Zoic prav tako ukvarja z živalmi, točneje velikimi kuščarji, starimi več deset milijonov let. Big John, kot so poimenovali orjaškega triceratopsa, ki še danes domuje na Velikem trgu, bi moral ugasniti cel kres: 66 milijonov svečk.

Imate najljubšega dinozavra?

Med vsemi, s katerimi sem imel opravka, imam najrajši alozavra, ki smo ga končali lani jeseni. To je mesojed z majhnimi sprednjimi okončinami, ki hodi po zadnjih nogah. Po obliki spominja na tiranozavra. Všeč mi je njegov agresiven videz. Big John pa je rastlinojed. To je bila v bistvu malo večja krava, ki je na gmajni mirno žvečila travo (smeh). Najbrž bi nas le pogledal in odšel dalje.

Primorca, ki sestavlja dinozavre, ne srečaš vsak dan. Ste si kdaj sploh predstavljali, da boste leta 2008 stopili v tržaški Jurski park?

Sploh ne. Izšolal sem se za mesarja, nekaj časa sem bil tudi zaposlen za pultom v mesnici. Želel pa sem poskusiti še kaj drugega in poiskal jutranjo službo v skladišču v Sežani, kamor sem se preselil. V popoldanskih urah pa sem po zaslugi prijatelja z Opčin našel zaposlitev na domu direktorja Zoica Flavia Bacchie. Tam sem dve leti skrbel za njegov vrt, nekega dne pa mi je Flavio namignil, naj pridem pogledat v Trst. Ni mi hotel povedati, kaj pri Zoicu delajo, dal mi je le naslov. Ko sem pred trinajstimi leti prvič prestopil prag laboratorija v Ulici Flavia, sem se vprašal: ali res obstaja tak poklic?

Celoten intervju lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.