Iz spomina naj zrasejo dobri sadeži

Nikoli več. Osrednje sporočilo dneva spomina je danes odmevalo v edinem nacističnem taborišču s krematorijem v Italiji, Rižarni pri Sveti Soboti. Letošnja svečanost na obletnico dneva, ko je sovjetska Rdeča armada podrla vrata uničevalnega taborišča v Auschwitzu in osvobodila zadnje deportirance, je bila tudi prva z novim varnostnim načrtom za svečanosti v Rižarni.

Svečanost se je, kot po navadi, začela s polaganjem vencev. Slavnostna govornika sta bila županja Repentabra Tanja Kosmina in župan Občine Trst Roberto Dipiazza. Slednji je v svojem govoru spomnil na »noro dokončno rešitev«, kar pomeni v nacističnem žargonu industrializiran poboj milijonov Judov. Poudaril pa je tudi norost hierarhizacije ljudi, nacističnega sovraštva zoper manjšine. »Tukaj je mrak zastrl luč razuma,« je dejal o Rižarni.

V imenu okoliških občin je spregovorila županja Občine Repentabor Tanja Kosmina. Na dan spomina se ljudje različnih narodnosti, maternih jezikov in političnih usmerjenosti spominjajo temeljnih vrednot, kakršne so demokracija, mir, spoštovanje, sožitje, solidarnost, korektnost, sodelovanje in predvsem nenasilje. »Te osnovne vrednote, ki bi jih morali vedno imeti pred očmi in v naših umih, žal večkrat niso upoštevane,« je dejala in poudarila, da prisostvujemo zato tragičnim bitkam in vojnam.

Svečanost se je sklenila s skupnimi molitvami. Katoliško molitev je daroval škof Henrik, ki je v krajšem nagovoru poudaril pomen pravilnega ravnanja s spominom. Spomin je kot zemlja, iz katere lahko zraste dosti dobrih sadežev. Je pa lahko tudi zastrupljen. Konec koncev smo mi odgovorni za negovanje spomina in naših odgovornosti ne smemo odlagati na druge. Zato je boga prosil, naj da moč našim srcem, da bomo negovali spomin in naj prinese mir Bližnjemu vzhodu ter svetu.