Intervju z Uršo Šušnjar, ki razvija novo obliko testiranja na covid-19

Novi koronavirus je s sabo le prinesel nekaj dobrega. S pandemijo se je tudi Italija po sili razmer prebudila in pospešeno vlaga v znanost in raziskovanje. Glavni poudarek gre res covidu-19, z njim povezani izumi pa so lahko koristni tudi na drugih področjih. Marsikaj o tem zna povedati tudi Urša Šušnjar, ki v laboratoriju molekularne virologije ICGEB na Padričah razvija inovativen protokol za testiranje na novi koronavirus, ki bi prišel v poštev v nekaterih afriških državah. Pot jo je iz domače Ljubljane, kjer je na biotehniški fakulteti diplomirala iz prehrane in živilstva, najprej vodila v München, kjer se je specializirala v prehrani in biomedicini, nato pa pred štirimi leti še v Trst na doktorski študij. Na inštitutu ICGEB se je v skupini za molekularno patologijo posvečala patološkim mehanizmom, ki so skupni amiotrofični lateralni sklerozi (ALS) in nekaterim miopatijam. Pred nedavnim je splavala v »virološke vode«. Na začetku decembra je na večeru v društvu Skala v Gropadi bila med strokovnjaki, ki so pomagali razjasniti dvome o cepivih proti covidu-19.

Vaša nova dogodivščina se je začela pred skoraj tremi meseci. Gre za obsežnejši dvoletni projekt v sodelovanju s Fundacijo Billa in Melinde Gates. Katero obliko testa razvijate?

Ta se razlikuje od hitrih antigenskih testov in ima podoben način delovanja in podobno občutljivost kot PCR testi: zazna prisotnost virusnega genoma v slini ali kateremkoli drugem vzorcu. Z razliko od testiranja s PCR metodo pa novost leži v tem, da ni treba predhodno izolirati RNK-ja, kar pomeni dolg in zapleten postopek. Glavni namen je razviti novo diagnostično metodo, ki bi bila enostavna za uporabo in se ne bi opirala na kakšno posebno opremo. Bila bi skratka primerna za uporabo v lokalnih laboratorijih v Afriki, kjer ni dostopa do čiste vode, so izpadi elektrike pogosti in ni vedno izobraženega kadra. Vse to res razvijamo za novi koronavirus, ker je za njegovo raziskovanje v zadnjem letu in pol dostopnih veliko finančnih sredstev. Naš cilj pa je izoblikovati enostavno diagnostiko, ki bi kasneje prišla v poštev tudi za druge patogene.

Katera oblika testiranja za covid-19 bo v prihodnosti prevladala?

Za zanesljivo obliko testiranja bomo gotovo ostali pri PCR testih oziroma takih, ki delujejo na sorodnih principih. Ti zaznavajo prisotnost virusnega genoma, to je virusnega genskega materiala – v primeru koronavirusov je to RNK – med PCR reakcijo pa se v vsakem ciklu, ko spreminjamo temperaturo encimatsko pomnoži količina virusnega RNK-ja. Glede na količino, ki jo zaznamo, lahko izračunamo, kakšna je bila začetna koncentracija virusa v vzorcu. Metoda je zelo občutljiva, saj lahko v teoriji zazna že samo eno molekulo virusnega genoma. Prednost hitrih antigenskih testov pa je v tem, da so cenejši in jih lahko izvaja kdorkoli.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.