Na čelu Evropskega centra za jedrske raziskave (Cern) je že drugi mandat Fabiola Gianotti. Fizičarka vodi Cern od leta 2016. Na položaj generalne direktorice centra, ki velja za kulturno raznoliko organizacijo, je prišla kot prva ženska. Znanstvenica se je za fiziko navdušila v najstniških letih, ko je prebrala biografijo o Marie Curie, ki morda ni dosegla položaja pop ikone tako kot Albert Einstein, je pa nedvomno predstavljala vir navdiha generacijam žensk. Tudi Gianottijeva je postala vir navdiha mnogim znanstvenicam. Ob robu včerajšnjega uradnega odprtja si je fizičarka vzela čas za novinarje in z veseljem odgovarjala na vprašanja. Tudi zato, ker se ji ne dogaja pogosto, da vprašanja postavljajo izključno ženske novinarke. To se je namreč včeraj zgodilo v tržaškem kongresnem centru.
S covidom-19 je znanost dobila vlogo protagonista. Kako komentirate dejstvo, da smo potrebovali pandemijo, da je širša javnost spoznala pomen znanosti in znanstvenikov?
Res je, da je epidemija znanost postavila v ospredje. Številne vlade so upoštevale priporočila in ugotovitve znanstvenikov. Pomembno pa je, da po koncu pandemije znanost ne postavimo ponovno na stranski tir in jo iz predala potegnemo ob naslednji krizi. Najpomembnejši način za soočenje s krizo je, da jo pravočasno preprečimo, kjer je seveda to mogoče. Znanost nam ne ponuja samo vedenja in tehnologij, ampak predstavlja celovit sistem vrednot, ki promovira sodelovanje med znanstveniki s celega sveta. Znanost nam zaradi sodelovanja lahko dejansko pove, kako se je treba lotevati globalnih izzivov. Znanost ima tudi sredstva za zmanjšanje neenakosti, ki je še vedno prisotna na našem planetu. Ta neenakost se v kriznih časih, ki lahko nastopijo z epidemijo in z njenimi gospodarskimi posledicami, samo še poveča. Za učinkovito zmanjšanje neenakosti v znanosti sta zato potrebna strateški načrt in dostop do znanstvenih sredstev.
Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.