»Epidemija covida bo samo še upadala«

Po napornih dveh letih se na koncu predora svetlika. Število novih okužb se zmanjšuje, število hospitaliziranih se ne povečuje. Precepljenost populacije je odlična. Če se bo nadaljeval trend trenutnega reprodukcijskega števila, smo v bolnišnicah že dosegli vrh. Tako je razvoj epidemije pokomentiral Dario Gregori, biostatistik, ki živi na Padričah, zaposlen pa je na Univerzi v Padovi. Pred tem je delal v Turinu, še prej pa je svoje študijsko znanje izpopolnjeval v ZDA. Kljub izredno bogatim študijskim in službenim izkušnjam drugod, svojega domačega dvorišča ni nikoli zapustil.

Kaj pravijo zadnji grafi? Se že vidi luč na koncu predora?

Zadnji grafi so zelo spodbudni. Potrebno je samo razumeti, kaj mislimo z besedo predor. Naj pojasnim. To, da se je zmanjšal pritisk na bolnišnice, je zasluga zlasti uspešne cepilne kampanje, saj intenzivno oskrbo potrebujejo zlasti necepljeni covidni bolniki. Za nas statistike je podatek o hospitaliziranih bolnikih veliko bolj pomemben kot podatek o številu aktivno okuženih.

Pravi epidemiološki kazalnik je torej število bolnikov v bolnišnicah?

Tako je. Naše projekcije so narejene na podlagi zasedenosti postelj na oddelkih za intenzivno terapijo. Število bolnikov na intenzivni negi je trenutno stabilno, pričakujemo tudi, da se bo v prihodnjih dneh zniževalo.

V kakšni fazi smo torej zdaj?

Epidemija bo samo še upadala. Endemija covida bo zaradi sezonske narave širjenja okužb tudi valovala, vendar tako velikih valov v bolnišnicah, kot smo jih imeli med epidemijo, več ne bo. Naslednji val pričakujemo predvidoma oktobra, a hitrost kroženja virusa bo odvisna od trajanja imunosti in osnovnega reprodukcijskega števila v novi normalnosti.

Kakšno vlogo je v zadnji fazi epidemije imela kužna varianta omikron?

Po mojem je zelo težko oceniti, kakšno vlogo je imel omikron. Ta varianta, ki je bolj kužna, a manj škodljiva, je izbruhnila v trenutku, ko je bila cepilna kampanja s poživitvenim odmerkov v polnem teku. Zato ne moremo povedati, če je bil pritisk na bolnišnice nižji zaradi cepilne kampanje ali omikrona. To bo pokazal čas. Vsekakor sta na upadanje epidemije vplivala kombinacija cepilne kampanje in manj nevarne različice virusa.

Kdaj je bil dosežen vrhunec med tem zadnjim valom?

Zadnji teden januarja. Priznati moram, da je do vrhunca prišlo prej, kot smo izračunali.

Kakšen scenarij nas čaka?

Do oktobra smo lahko mirni.

Z 11. februarjem se je začelo rahljanje omejevalnih ukrepov. So časi zreli za ukinitev obveznosti nošnje mask na prostem?

Mislim, da ja. Zavedamo se, da bo zaradi rahljanja ukrepov v prihodnjih tednih število okuženih spet naraslo, a smo prepričani, da bo porast minimalen. V tej fazi moramo na tehtnico postaviti rahel porast števila okuženih in resne psihološke posledice covida-19 na ljudi. Prepričan sem, da imajo prednost slednje in da je treba torej zajeziti psihološke posledice epidemije.

Pred pandemijo mnogi sploh nismo vedeli za obstoj biostatistike, vede, ki se uporablja v medicini. Kako pomembna je ta veda postala med pandemijo?

Ljudje so to vedo bolje spoznali. Pred izbruhom pandemije ni bilo velikega interesa za biostatistiko. Specialistični študij zdravstvene statistike obstaja že dolgo časa, pred pandemijo so na državni ravni za ta študij podeljevali dve štipendiji, zdaj je predvidenih okoli 40 štipendij za podiplomske študente. To pomeni, da bomo po zaslugi epidemije lahko zapolnili vrzel na našem področju.

Kaj ste se naučili iz te pandemije?

Da je treba imeti na razpolago integrirane sisteme, ki omogočajo kontinuirano analizo podatkov.

Kdaj bomo iz pandemije stopili v endemijo?

Ne pred prihodnjo jesenjo. Takrat bomo zagotovo vedeli, če bo covid-19 vztrajal na približno konstantni ravni in če bo omogočal prenos od človeka na človeka, ne da bi zrasel v epidemične valove okužb. Večina strokovnjakov se strinja, da se bo s koronavirusom okužilo še veliko ljudi, vendar se bo pritisk na zdravstveni sistem umiril, saj bo vse manj ljudi zbolevalo v hudi obliki.