Dinčiju so se poklonili s stoječo ovacijo

V poklon Riccardu Goruppiju je naslov predstave, ki je svojo krstno izvedbo doživela v nedeljo, 5. maja, v Kulturnem domu na Proseku. Življenjsko zgodbo domačina sta na gledališki oder postavila Anna Maria Damato in Aldo Fornelli, sicer tudi člana gledališkega ansambla Il Vello d’oro. Prav apulijski ansambel, ki deluje v okolici Barija, je uprizoril tudi zgodbo Savine Rupel (Savina Rupel - mati v Ravensbrücku). Z novo gledališko uprizoritvijo se tako Damato in Fornelli vračata k temi deportacije, spomin pa tokrat poklanjata bivšemu partizanu in deportirancu Riccardu Goruppiju, ki se je rodil prav na Proseku 14. januarja 1927.

Publiko je pred začetkom predstave v imenu vseh organizacij pozdravila Sara Ferluga, ki se je Goruppija spomnila z besedami iz knjige Dunje Nanut, ki nosi naslov Partigiano e deportato in je izšla v založništvu združenja ANED leta 2018.

Uprizoritev se je tako začela s spominom na srečanje, ki sta ga Damato in Fornelli imela z Goruppijem leta 2019. »Takoj naju je očarala njegova odprtost in pripravljenost, da svoje življenjske izkušnje deli z ostalimi« sta poudarila in se nato poglobila v svoji vlogi. Aldo Fornelli se je tako vživel v lik Goruppija kot pričevalca, medtem ko je Anna Maria Damato zgodbi dajala ritem z zunanjim opisom časovnega zaporedja dogodkov. Oba igralca podpisujeta tudi režijo.

Predstavo med drugim bogatijo multimedijski povojni posnetki taborišč, fotografije mladega Dinčija ter posnetek intervjuja oziroma pogovora, kjer se Goruppi spominja krutosti in izpostavlja dejstvo, da sovraštvo prinaša le drugo, večje sovraštvo in da to nikakor ni rešitev. Uprizoritev je med drugim nastala pod pokroviteljstvom tržaške sekcije združenja ANED-VZBD ter sekcije ANPI-VZPI Prosek-Kontovel Anton Ukmar - Miro. Dvorana, ki je zaradi številčnosti publike pokala po šivih, se je z ogledom predstave, bučnim aplavzom in stoječo ovacijo tako poklonila spominu domačina Riccarda Goruppija.

Na večeru so bili prisotni tudi njegov sin Roberto Goruppi ter vnukinji Irina in Alenka, ki sta prisotne pozdravili v imenu družine in se vsem zahvalili za pozornost do življenjske zgodbe njunega deda. Proseška publika je nato prisluhnila še profesorju in raziskovalcu Marcu Coslovichu, ki se je Goruppija spominjal kot brodnika, saj je s svojimi pričevanji mlajše generacije popeljal v samo bistvo njegove, vse prej kot enostavne življenjske izkušnje.

»Dinči je bil kot Vergil, ki me je z besedo in živim spominom vodil po peklu sovraštva, ki ga je v prejšnjem stoletju ustvarjal in gojil nacifašizem,« je dejal Coslovich ob spominjanju na Riccarda Goruppija. Na večeru je bilo tudi slišati o izjemnem delovanju Riccarda - Dinčija na nacionalni ravni Vsedržavnega združenja bivših deportirancev in o vztrajnosti pri sodelovanju z domačim odsekom Vsedržavnega združenja partizanov Italije. Redno je tudi obiskoval šole, tako v Italiji kot tudi v Nemčiji, kjer je mlajšim generacijam pričeval o grozotah, ki so se dogajale v prejšnjem stoletju pod nacifašističnim režimom.

Enourna predstava, katere režijo podpisujeta oba igralca, bo umeščena v novo gledališko sezono teatra v Bariju, oba pa si želita zgodbo Riccarda Goruppija interpretirati tudi pred mlajšo publiko v šolah. »Na ta način bi lahko res počastila spomin na preminulega partizana in deportiranca ter na osebo, ki je premagala sovraštvo,» sta nam zaupala ob zaključku uspešnega večera na Proseku.