Dežela ne bo krila izrednih stroškov

Pravkar je bil izvoljen in že je dobil prvo nalogo - odločiti se o besedilu dogovora z Deželo FJK za brezplačno uporabo Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Na četrtkovem občnem zboru Narodne in študijske knjižnice so člani namreč izvolili nova upravni in nadzorni odbor. Prvega sestavljajo po novem Martin Drufovka, Alenka Florenin, Davide Grinovero, Miran Košuta, Matia Premolin, Marisa Skerk in Tanja Vessel, drugega pa Marko De Luisa, Milko Di Battista in Živa Pahor.

Med prioritetami, ki čakajo upravni odbor, je zaključek postopka z deželo, kar naj bi končno privedlo do predaje ključa in do odprtja novih prostorov za NŠK in Slovenski raziskovalni inštitut na Vrdelski cesti.

Kakor smo poročali, se je zataknilo pri postavki o stroških za izredno vzdrževanje Narodnega doma. V marčevskem osnutku pogodbe, ki določa, da je objekt v brezplačno uporabo NŠK, je namreč Dežela FJK potrdila, da so ti stroški v breme uporabnika in torej NŠK ter Slori, kot predvideva zakon, ko gre za brezplačno uporabo.

»Naš sogovornik je odbornik Pierpaolo Roberti, ki je pristojen za odnose s slovensko manjšino. Ob robu zadnjega zasedanja deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino je postavko potrdil, se pravi, da morajo tudi po presoji deželne advokature izredni stroški v breme NŠK, v kolikor gre za sporazum za nedoločen čas, se pravi za vedno in si dežela tega bremena ne more prevzeti,« je na občnem zboru povedal Livio Semolič, ki obnovo doma spremlja s pooblastilom krovnih organizacij SKGZ in SSO. Roberti je za nameček namignil, da bi lahko Dežela FJK pomislila na prenos lastništva stavbe slovenski manjšini, kakor se je zgodilo za Narodni dom v Ulici Filzi.

Predlog predpogodbe pomeni po mnenju predsednice Slorija Sare Brezigar, da bo manjšina v prihodnje iz svojih sredstev morala kriti investicijo za stavbo, ki bo od dežele. »Upravni odbor ostro nasprotuje podpisu te pogodbe, ker meni, da je neustrezna in politično se je ne da upravičiti.«

Bolj zanimiva se Sloriju zdi druga možnost, ki jo ponuja Roberti, in sicer prenos lastništva, kar bi rešilo zagato s stroški, saj bi se investiralo v stavbo, ki bi bila naša. »Nepremičnina pri Sv. Ivanu tako kot tista v Ulici Filzi se ne vrača NŠK in Sloriju, ampak manjšini,« je pojasnila.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.