Nemška javna televizija Deutsche Welle (DW) je pripravila nov dokumentarec, ki obravnava kitajske gospodarske interese v Evropi, v fokus pa postavlja tržaško pristanišče kot morebitno postojanko kitajske svilne poti v srednji Evropi.
Dokumentarec Triest und die neue Seidenstraße (Trst in nova svilna pot) obnavlja zgodovine tržaške luke, ki je bila svoj čas največje habsburško pristanišče, nato pa je s prehodom v italijanske roke izgubila svoj strateški pomen. Danes ji nekateri napovedujejo novo zlato obdobje.
Avtorji dokumentarca so intervjuvali predsednika pristaniške uprave Zena D’Agostina, ki pravi, da je dovolj pogledati na zemljevid: gospodarstva vzhodne Evrope (v obdobju brez pandemije) močno rastejo, »vse te države pa so iz Trsta zlahka dosegljive«.
Lani je D’Agostino v Rimu podpisal sporazum o sodelovanju s kitajskimi partnerji, družbo CCCC, v okviru meddržavnega italijansko-kitajskega sporazuma, ki je žel neodobravanje tako v Bruslju kot še bolj v Washingtonu. Sinologinja Giada Messetti, zatrjuje, da je zadeva resna, saj je jasno, da ima Peking jasne ekonomske načrte, s katerimi hoče vplivati na ves svet.
Dokumentarec pojasnjuje, da se v Trstu ne more ponoviti zgodba iz Pireja, kjer so Kitajci dejansko prevzeli nadzor nad pristaniško upravo. Sporazum med Italijo in Kitajsko pa doslej še ni obrodil konkretnih sadov.
V družbi Parisi, ki gradi tržaško logistično ploščad, so v dokumentarcu povedali, da so se pogajali s Kitajci, a da to niso nujno edini sogovorniki. Dokumentarec je bil očitno večinoma posnet že pred časom, saj te izjave niso več aktualne. Zatem namreč pojasni, da so v logistično ploščad naposled septembra letos investirali ravno Nemci oziroma hamburško pristanišče, ki je prevzelo večinski delež v tržaškem večnamenskem terminalu.
Svilna pot ima v Trstu zatorej zaenkrat le splošne obrise ideje, ker konkretnih kitajskih naložb ni. Kljub temu pa Giada Messetti svari, da lahko postane Evropa bojno polje za kitajsko-ameriške spore, medtem ko bi lahko postala tretji akter v tej zgodbi.