Demokracijam se ne godi dobro, reši nas lahko EU

»Levica se je v teh letih prevečkrat zgledovala po desnici.« Tako je profesor filozofije prava Mauro Barberis kritiziral italijanski napredni tabor med četrtkovim pogovorom z naslovom Riforme, riforme v gledališču Miela, ki se je odvijal v sklopu niza Pequod. Z Barberisom se je pogovarjal vodja politične redakcije dnevnika La Repubblica Carmelo Lopapa, za uvodne besede je poskrbel predsednik zadruge Miela - Bonawentura ter nekdanji odgovorni urednik časnika Il Piccolo Enzo D’Antona. Odlomke tekstov o italijanski ustavi je brala igralka Laura Bussani.

Sogovornika sta kritično analizirala stanje demokracije. Lopapa, ki velja za enega izmed najboljših poznavalcev italijanskega političnega dogajanja, je uvodoma ocenil, da ubirajo demokracije nevarno smer. Zaljubljenost v močne liderje spodkopava demokratične sisteme, stranke pa so le strukture, na katerih slonijo ti voditelji.

Barberis je spomnil, da se nahajamo, po demokratični evforiji zadnjega desetletja prejšnjega stoletja, v fazi nazadovanja demokracij. V teh sistemih živi vedno manjši delež svetovnega prebivalstva, marsikatera demokracija pa doživlja »notranjo barbarizacijo«. Kot primer je navedel Izrael in v isti sapi ostro kritiziral vojno v Palestini. Hamasovi teroristi so padli v past Benjamina Netanjahuja, ki vztraja v vojni, ker bi ga Izraelci sicer odstavili.

Demokracije se rušijo iz marsikaterega razloga. Barberis je sila kritičen do interneta in posledičnega »medijskega populizma«, ki je nadomestil politično dialektiko. Ljudje so jezni na demokracijo, ker ta ni izpolnila svojih obljub po enakosti, delu in miru. Internet v tem kontekstu ni edini razlog jeze, vendar »razloži marsikaj, česar se drugače ne da razložiti«. V digitalni dobi ljudje ne odločajo o volitvah premišljeno, temveč »izberejo liderja in stavijo nanj,» je še dejal Barberis.

Pogovor je kaj kmalu nanesel na poskuse sprememb italijanske ustave. Razlika med liberalno in iliberalno demokracijo je po Barberisovem mnenju delitev oblasti. Ta je v Italiji dokaj načeta, nenazadnje zaradi sporov med politiko in pravosodjem. Italijanska vlada pa se »hoče rešiti ustave«. S kirurško natančnostjo hoče vlada Giorgie Meloni spremeniti člene italijanske ustave, ki urejajo pristojnosti predsednika republike. Slednjemu nameravajo z uvedbo neposredne izvolitve premierja odvzeti možnost predčasne razpustitve parlamenta in imenovanja tehničnih vlad. Te niso perfektne, je dejal Barberis. »Carlo Azeglio Ciampi in Mario Draghi sta nam rešila življenje, o drugih lahko debatiramo,» je sicer ocenil. Z zaželeno reformo in preureditvijo členov o dosmrtnih senatorjih pa bi »Liliana Segre danes ne bila senatorka«.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.