»Demokracija in svoboda nista samoumevni«

V kraški kamen pred bazovsko cerkvijo je vklesanih petnajst imen, ki jih Bazovci ne bodo nikoli pozabili. V Bazovici, ki je med drugo svetovno vojno plačala hud davek, so spomenik padlim v NOB, ne brez težav in metanja polen pod noge s strani Občine Trst, postavili 9. septembra 1973, čeprav je do prve pobude prišlo leta 1965. Od takrat je minilo petdeset let. Marsikaj se je spremenilo. Svet je (popolnoma) drugačen.

»Ali so vrednote, kot svoboda, mir in pravičnost v današnji družbi še vedno na vrhu prioritet posameznika? Ali so dandanes še pojmljive vrline kot so sočutje, usmiljenje, pomoč šibkejšemu, nesebičnost in strpnost,« se je na nedeljski proslavi ob petdesetletni postavitve spomenika spraševal domačin KarloRažem, ki je v nedeljo popoldne uvodoma pozdravil v imenu VZPI Bazovica, Gropada in Padriče ter bazovskih vaških organizacij.

Da so antifašistične vrednote in demokratični ideali v nevarnosti, je opozorila tudi slavnostna govornica na nedeljski proslavi, zgodovinarka Marta Verginella. »Danes na tem mestu velja poudariti, da svoboda in demokracija se nista zgodili kar tako. Bili sta rezultat povojnih naporov in vizij, ki danes žal bledijo in so proglašene za staromodne in odvečne,« je dejala Verginella in v nadaljevanju dodala: »Veliki izzivi, pred katerimi so postavljeni Svet, Evropa in Italija so tudi naši, ne zadevajo le klimatska vprašanja, rabo energetskih resursov, temveč tudi ustroj družbe, v kateri želimo živeti. Pomembna je zavest, da postavljanje novih meja, ograjevanje lastnega doma, ščitenje lastnih interesov pred tujci, pribežniki, begunci, ne bo prineslo boljše družbe, niti ne bo povrnilo tistega, s čimer so posamezniki in družbe razpolagale do nedavnega. Bistven del boja za boljše življenje je vedno bilo prizadevanje za uresničitev skupnih interesov, za skupno dobro in na to nas opominjajo tudi na ta kraški kamen vklesana imena. Odpoved odprti in demokratični družbi lahko kmalu pripelje do nasilja in diktature, ki so jo prejšnje generacije okusile v času Mussolinijeve Italije.«

Nedeljska proslava v Bazovici se je začela s štafeto mladih športnikov Zarje, ki so simbolično povezali spomenik Bazoviškim junakom na Gmajni ter vaški spomenik NOB. Kljub rahlemu dežju in jesenski burji se je pred spomenikom zbrala lepa množica ljudi. Uvodoma je nastopil Pihalni orkester Breg, v drugem delu pa je na vrtu Gospodarske zadruge, kot pred petdesetimi leti, zapel TPPZ Pinko Tomažič, pod taktirko Pie Cah (takrat je partizanski zbor Oskar Kjuder). V imenu Vsedržavnega združenja partizanov Italije je pozdravil pokrajinski predsednik Fabio Vallon. Proslavo je povezovala mlada domačinka Sanja Žagar.